Marina Hoj!
Mogoče ti lahko zaupam del svojih izkušenj glede ljubezni;
V svojih 30 letih sem imela 3 resne zveze, in še 4 tipe, ko sem spoznala, da ni niti veza, kaj šele kaj več. Ampak ostaniva pri tistih 3. Prva je trajala 7 let, druga cca pol leta s prekinitvami in zadnja 2 leti. Bili so različnih starosti, 6 let starejši, isti letnih in 10 let starejši.
Zakaj ni ratalo me sploh ne zanima. Več.
Pomembno je to, kaj sem prej čutila in kaj danes. Po toliko izkušnjah sem že pomislila, da je z mano kaj narobe!!?? Vmes pa še zapadem v depro in socialno fobijo, tako, da si res trdno zaprem vrata za kakšno drugo zvezo!!! Ma kaj zaprem, zavarim vrata in še 15 ključavnic namontiram, da ne bo prišla ne sreča k meni, ne ljubezen, ne mir, ne notranje zadovoljstvo.
20 let trpim za strahom in slabo samopodobo, od oktobra 2010 pa sem padla na dno in še dlje. Do danes sem res svinjsko trpela in se sovražila na max. in še čez, se slabo počutila tako v psiho kot fizičnem stanju, jedla nisem nič skoraj 2 tedna (in to jaz, ko živim za hrano in ne živim zaradi hrane hehehe), spala sem po 3, 2 ali 1 uro, zjutraj pa šiht, kjer sem ga večkrat komaj(!!!) oddelala, še posebno, ko so me kaj po krivem obtožili. Skenslala sem vse prijatelje in družbo mi je delala ga. Smrt, ko sva se dilali, kdaj bom izpolnila zadnjo nalogo.....
Skratka, danes, sem vsaj približno skulirana. Po porazih še pri psihoterapiji, kjer me je tudi zjebala u nulo, kjer me je os. zdr. "potolažila", da so down-i nekaj čisto normalnega, čeprav nisem še videla folka, da bi stal v vrsti, da se vrže na tire, razen mene, in mi je dala super zdravila, da sem se samomorilno počutila še
takrat, ko nisem imela vzrokov..........
Pa sem se pobrala. Ne še čist, ampak zadosti, da vem, da nočem nikoli več bit toliko down, da bi sebe fentala, da nočem več okusiti obupa, ko me premaga proti sami sebi, da nočem več čutiti sovraštva do sebe, še posebno, ko nisem nikogar ubila razen ko sem hotela sebe....
Nihče, ampak res nihče ni vreden, da se počutimo slabo v lastni koži in bi se najraje fentali. Nihče ni vreden, da bi zaradi njega potožila solzo, eno samcato solzo zato, ker me je prizadel??!! Ker je bil ne fer v odnosu, ker je lagal, varal, idr. Ker me je izkoristil, ker ni bil iskren, ker....................
TAKŠEN ČLOVEK LAHKO ODDIDE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA!!! Veliko je drugih ljudi, ki so prijazni, prijetni, sočutni, človeški, pozitivni, razumevajoči in predvsem ljubeči.... Kdor nas je izkoristil in grdo zavrgel, ima sam hude težave.... kajti tisti, ki ima pošlihtano v glavi in srcu, ne bo tako grdo ravnal mar ne? In take ljudi, tazga partnerja iščimo. Oz. ne, tak bo sam prišel, ker takšni smo mi, in takšen bo prišel. Nikar pa ne hitimo nekam, brezglavo, ker se bomo spotaknili in padali.... roke pa ne bodo vedno prijateljske.
Skratka, jaz sem sama, borim se, da se vzljubim in samopodobo spravim višje od Eifflovega stolpa, whatever, tipi gor ali dol.... ko bo čas za to, bo že prišel. Ne bom pa dopustila, da bo še kdo hodil po meni. Niti sebi
Niti ti Marina! Si vredna! In mogoče ti je uslugo naredil, da je odšel s tvojega lajfa! Nikoli ne vemo, zakaj se kakšna zadeva tako odvije, za nas trenutno slabo. Ampak s časoma uvidimo vez. Vse ima svoj razlog. Vse! Ti samo živi in se prepusti življenju! Srečno Marina!
Sofia
