FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
četrtek, 12. november 2026 ura: 03:21


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: telo me ne uboga:((  (Prebrano 3938 krat)
queen
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3



« dne:: sobota, 20. november 2010 ura: 15:37 »

Lepo pozdravljeni

Po naravi sem zelo panična oseba. Živela sem noramlno dokler se letos septembra ni začelo .... in se še sedaj nadaljuje

Septembra sem se počutila malce slabše, zato sem odšla k zdravniku, ki ni ugotovil vzroka mojih težav. Pregled krvi in splošne preiskave bp. Nato sem pomislala, ker je ze eno leto od tega minilo da imam virus HIv. Skratka panika:((( Na dan sem doživela toliko napadov težkega dihanja in razbijanja srca, ustrašila sem se, da bom ostala sama, da me bo fant zapustil, skratka da zame ni prihodnosti, nič nisem jedla in po internetu prebrala vso literaturo kar se tiče hiva, prebrala vse forume.... nakar sem odšla na testiranje, ki je po enem letu in 4 mesecih od riziičnega odnosa osebo -  njajvečja življenska napaka izkazal negativen rezultat! Nobenemu se nisem zaupala.... ker temu rezultatu nisem verjela, bila sem namrec zelo prepričana, da so se zmotili pri preiskavi in da bom čez nekaj let ugotovila da sem okužena .-. ta misel mi ni šla iz glave- ČRNE MISLI .... Zato sem odšla še enkrat na testiranje, da bom bolj prepričana vase... kjer je iv zopet negativen rezultat, vendar je v bolnici prišlo do neke zamešave(povedali so mi kdaj so kri poslali, vendar je bila kri že isti dan sprejeta v Lj), zato sem odšla še na tretjo preiskavo- skratka zmešalo se mi je Sad , ki je pokazal tudi negativni rezultat ! Naj povem da sem med tem časom začela z fakulteto....

Po temm sem dober teden živela mirno in se veselila. Po tem času pa mi je telo začelo vračati vse za nazaj, vsaj mislim.... sesmejem

En teden stiskanja v prsih in bolečin, omotice, težkega dihanja brez razloga.. 4x pri zdravnici .... zaradi strahu  pred infarktom.... od tega naprej se obremenjujem z vsakim telesnim simptomom po internetu.... začela  sem brati o infarktu in lej simptomi so se ujemali .... hitro sem tekla na urgentno, vendar ekg je kazal normalno preiskavo... ker mi je srce bilo kot noro mi je zdravnica  prepisala zdravila za zmanjšanje hitrga utripa srca. Jemala sem jih pa vendarle mi je zaradi njih padel tlak, drugače imam normalnega .... Ker nisem vedela kaj se dogaja sem brala po internetu, da obstaja tudi Uz srca..... mislila sem si "na to pa morem it", ker sigurno nekaj je ...
No nato sem občutila vročino, mehke noge v telesu in sem spet šla k zdravniku, ki je nadomešal mojo zdravnico. Povedala sem mu za vse bolečine .... pregledala sva kri zopet vse bp. Diagnoza viroza.

No na tisti dan viroze so se pa začele nočne more Cry Cev dan sem ležala z računalnikom v postelji in čim sem začutila bolečino, sem takoj pogledala na interneta kaj naj bi to bilo.... KATASTROFA... zavedam se da je vse to psihološko, vendar mi moje črne misli ne dajo mira

Zvečer sem začutila močno bolečino v desni strani glave.... kot neko mravlinčenje, težko glavo, pritisk ... neznam opisati, kako hudo me je bolelo. Mislila sem da bo poleglo pa je bilo zmeraj hujše. Odšla sem spet na urgentno, kjer so me poslali na CT  glave, ki je bil bp. Oddahnila sem si zaradi tega ker sem mislala,da imam tumor. Vzela sem veliko zdravil proti bolečinam pa niti eno ni pomagalo. Dobila sem protibolečinsko infuzijo in bila poslana domov. Infuzija ni nič pomagala.

Ker se je to stopnjevalo ta napetost v glavi mravlinčenje stiskanje, pekoča bolečina, ohromelost glave . Vse se je širilo k očem, nosu , čelu in to še danes čutim... Potem sem pomislila na to : Na Ct sem imela lasne podaljške pircinge, ki jih  zaradi svoje živčnosti nisem mogla odstraniti in špangice ... kaj če se za to ni nič videlo, in dejansko le nekaj je???

Odločila sem se za pvt obisk pri nevrologinji, ker me moja zdravnica siggurno ne jemlje resno. Ta mi je naredila TCD preiskavo ,ki je kazala na OK rezulatate. Potipala mi je vrat in rekla da moja bolečina izhaja iz vratu. ... Diagnoza:akutni cervikalni sindrom.....  Zato sem dobila tablete sidrumed za zmehčanje mišic .. Priporočala je slikanje vratu z naptnico osebnega zdravnika, vendar je zdravnica rekla, da se ne bo nič videlo in naj grem na fizioterapijo, ki jo začnem naslednji teden,.

Doma vadim z vratom, ki je zelo napet .... morem reči da se je stanje malo umirilo , vendar še vedno čutim v glavi tisto mravlinčenje... če stisnem zboe skupaj me vse zaboli, kot da bi e nekam udarla...

Počutim se 2 meseca obupno, pisala sem ze po ostalih forumih zdravnikom... vendar nisem izvedela kaj dosti informacij... na temu forumu sem ugotovila, da se z nekaterimi zelo ujemam.

Doma imam tudi helex, ki ga vzamem le po potrebi... čeprav je potreba tko nujna da bi ga na vsake 3 ure potrebovala. Tako mi je težko.... v šoli se začnejo kolokviji jaz pa pojma nimam pri čem sem.... skrbi me da ne bom naredila šole... ne morem se skoncentrirati na nič drugega...

Po tej bolečini v glavi pa sem danes dobila čutden občutek spet v prsnem košu in težko dihanje z nekim cmokom, ki ga ne morem izkašljati, valda da sem se ustrašla ... vendar vem da imam anaksiozno depresivno motnjo. Ne morem več kontrolirati sebe. Počutim se kot en ovenel plevel Sad( Kakšen dan umes se smejem in si mislim, saj mi vse to psiha dela .. pa spet pride dan ko sem čito na tleh. Vsako ju3 se zbudim z bolečinami... najvec glava vrat, hrbtenica, prsni koš, trebuh. Vsak ju3 driska... Sad(( jem skoraj, da nič hrana se mi je uprla... shujšala sem , strah mi je prisoten na vsakem koraku... v mislih imam kaj če me ju3 ne bo več.

Tudi doma sem v stiski. Živim z dedkom, ki ima hudo demenco, da sem ga poleg vseh svojih telesnih težav še njega in teden mirila, ker je mislil da ni doma, babica ima tudi 80 let in se obnaša kot otrok, mamica pa je tudi duševno bolna... zdravi se ze od mojega rojstva z tableti. Velikorat je bila ze v begunjah.

Odločila sem se delati na sebi z zdravo prehrano.... vsak dan spijem dominor, ki nima nekega učinka, prisilim se pojesti kakšno sadje , pijem magnejzij in q 10 , melisin čaj .. skratka same takšne stvari, ki so dobre zame.

Povedala sem fantu za vse sinddrome, kateri
ADjev nočem jemati, bojim se da jih bom morala celo živeljnje,.... nekateri pravijo da se po njiih počutijo še slabše Sad stara sem komaj 20 ..glede telesnih simtomov pa se počutim kot 80 Sad(

Po vsem tem sem mislila da imam še kožnega raka, kajti moja koža je poleti bila non stop izpostavljena sončnimm žarkom, poleg tega pa imam dva znamenja ki sta počrnila in izstopata malo iz kože. Tako sem se še to naročila za pregled pri pvt.

Naj povem ... pljuča, ščitnica, kri, ekg, pritisk,CT glave----> vse bp.

Groza ... a se kdo počut tko k jest in doživljaja zdaj trenutno?Huh? ma take težave? Kaj je naredil, da je omogočil boljše življenje.. kako se lahko tega znebim v kratkem času? se da??? Začela sem delati na sebi ...zavedam se da mi telo vrača udarec zaradi vsega tega pa vendarčle vas prosim za
 pomoč ....
Včasih imam tako mehke noge da še komaj stojim in mislim ,da me kmalu ne bo več:(( PLEASE HELP ME !!!


Hvala vam  wav
Prijavljen
queen
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3



« Odgovori #1 dne:: sobota, 20. november 2010 ura: 15:38 »

Lepo pozdravljeni

Po naravi sem zelo panična oseba. Živela sem noramlno dokler se letos septembra ni začelo .... in se še sedaj nadaljuje

Septembra sem se počutila malce slabše, zato sem odšla k zdravniku, ki ni ugotovil vzroka mojih težav. Pregled krvi in splošne preiskave bp. Nato sem pomislala, ker je ze eno leto od tega minilo da imam virus HIv. Skratka panika:((( Na dan sem doživela toliko napadov težkega dihanja in razbijanja srca, ustrašila sem se, da bom ostala sama, da me bo fant zapustil, skratka da zame ni prihodnosti, nič nisem jedla in po internetu prebrala vso literaturo kar se tiče hiva, prebrala vse forume.... nakar sem odšla na testiranje, ki je po enem letu in 4 mesecih od riziičnega odnosa osebo -  njajvečja življenska napaka izkazal negativen rezultat! Nobenemu se nisem zaupala.... ker temu rezultatu nisem verjela, bila sem namrec zelo prepričana, da so se zmotili pri preiskavi in da bom čez nekaj let ugotovila da sem okužena .-. ta misel mi ni šla iz glave- ČRNE MISLI .... Zato sem odšla še enkrat na testiranje, da bom bolj prepričana vase... kjer je iv zopet negativen rezultat, vendar je v bolnici prišlo do neke zamešave(povedali so mi kdaj so kri poslali, vendar je bila kri že isti dan sprejeta v Lj), zato sem odšla še na tretjo preiskavo- skratka zmešalo se mi je Sad , ki je pokazal tudi negativni rezultat ! Naj povem da sem med tem časom začela z fakulteto....

Po temm sem dober teden živela mirno in se veselila. Po tem času pa mi je telo začelo vračati vse za nazaj, vsaj mislim.... sesmejem

En teden stiskanja v prsih in bolečin, omotice, težkega dihanja brez razloga.. 4x pri zdravnici .... zaradi strahu  pred infarktom.... od tega naprej se obremenjujem z vsakim telesnim simptomom po internetu.... začela  sem brati o infarktu in lej simptomi so se ujemali .... hitro sem tekla na urgentno, vendar ekg je kazal normalno preiskavo... ker mi je srce bilo kot noro mi je zdravnica  prepisala zdravila za zmanjšanje hitrga utripa srca. Jemala sem jih pa vendarle mi je zaradi njih padel tlak, drugače imam normalnega .... Ker nisem vedela kaj se dogaja sem brala po internetu, da obstaja tudi Uz srca..... mislila sem si "na to pa morem it", ker sigurno nekaj je ...
No nato sem občutila vročino, mehke noge v telesu in sem spet šla k zdravniku, ki je nadomešal mojo zdravnico. Povedala sem mu za vse bolečine .... pregledala sva kri zopet vse bp. Diagnoza viroza.

No na tisti dan viroze so se pa začele nočne more Cry Cev dan sem ležala z računalnikom v postelji in čim sem začutila bolečino, sem takoj pogledala na interneta kaj naj bi to bilo.... KATASTROFA... zavedam se da je vse to psihološko, vendar mi moje črne misli ne dajo mira

Zvečer sem začutila močno bolečino v desni strani glave.... kot neko mravlinčenje, težko glavo, pritisk ... neznam opisati, kako hudo me je bolelo. Mislila sem da bo poleglo pa je bilo zmeraj hujše. Odšla sem spet na urgentno, kjer so me poslali na CT  glave, ki je bil bp. Oddahnila sem si zaradi tega ker sem mislala,da imam tumor. Vzela sem veliko zdravil proti bolečinam pa niti eno ni pomagalo. Dobila sem protibolečinsko infuzijo in bila poslana domov. Infuzija ni nič pomagala.

Ker se je to stopnjevalo ta napetost v glavi mravlinčenje stiskanje, pekoča bolečina, ohromelost glave . Vse se je širilo k očem, nosu , čelu in to še danes čutim... Potem sem pomislila na to : Na Ct sem imela lasne podaljške pircinge, ki jih  zaradi svoje živčnosti nisem mogla odstraniti in špangice ... kaj če se za to ni nič videlo, in dejansko le nekaj je???

Odločila sem se za pvt obisk pri nevrologinji, ker me moja zdravnica siggurno ne jemlje resno. Ta mi je naredila TCD preiskavo ,ki je kazala na OK rezulatate. Potipala mi je vrat in rekla da moja bolečina izhaja iz vratu. ... Diagnoza:akutni cervikalni sindrom.....  Zato sem dobila tablete sidrumed za zmehčanje mišic .. Priporočala je slikanje vratu z naptnico osebnega zdravnika, vendar je zdravnica rekla, da se ne bo nič videlo in naj grem na fizioterapijo, ki jo začnem naslednji teden,.

Doma vadim z vratom, ki je zelo napet .... morem reči da se je stanje malo umirilo , vendar še vedno čutim v glavi tisto mravlinčenje... če stisnem zboe skupaj me vse zaboli, kot da bi e nekam udarla...

Počutim se 2 meseca obupno, pisala sem ze po ostalih forumih zdravnikom... vendar nisem izvedela kaj dosti informacij... na temu forumu sem ugotovila, da se z nekaterimi zelo ujemam.

Doma imam tudi helex, ki ga vzamem le po potrebi... čeprav je potreba tko nujna da bi ga na vsake 3 ure potrebovala. Tako mi je težko.... v šoli se začnejo kolokviji jaz pa pojma nimam pri čem sem.... skrbi me da ne bom naredila šole... ne morem se skoncentrirati na nič drugega...

Po tej bolečini v glavi pa sem danes dobila čutden občutek spet v prsnem košu in težko dihanje z nekim cmokom, ki ga ne morem izkašljati, valda da sem se ustrašla ... vendar vem da imam anaksiozno depresivno motnjo. Ne morem več kontrolirati sebe. Počutim se kot en ovenel plevel Sad( Kakšen dan umes se smejem in si mislim, saj mi vse to psiha dela .. pa spet pride dan ko sem čito na tleh. Vsako ju3 se zbudim z bolečinami... najvec glava vrat, hrbtenica, prsni koš, trebuh. Vsak ju3 driska... Sad(( jem skoraj, da nič hrana se mi je uprla... shujšala sem , strah mi je prisoten na vsakem koraku... v mislih imam kaj če me ju3 ne bo več.

Tudi doma sem v stiski. Živim z dedkom, ki ima hudo demenco, da sem ga poleg vseh svojih telesnih težav še njega in teden mirila, ker je mislil da ni doma, babica ima tudi 80 let in se obnaša kot otrok, mamica pa je tudi duševno bolna... zdravi se ze od mojega rojstva z tableti. Velikorat je bila ze v begunjah.

Odločila sem se delati na sebi z zdravo prehrano.... vsak dan spijem dominor, ki nima nekega učinka, prisilim se pojesti kakšno sadje , pijem magnejzij in q 10 , melisin čaj .. skratka same takšne stvari, ki so dobre zame.

Povedala sem fantu za vse sinddrome, kateri
ADjev nočem jemati, bojim se da jih bom morala celo živeljnje,.... nekateri pravijo da se po njiih počutijo še slabše Sad stara sem komaj 20 ..glede telesnih simtomov pa se počutim kot 80 Sad(

Po vsem tem sem mislila da imam še kožnega raka, kajti moja koža je poleti bila non stop izpostavljena sončnimm žarkom, poleg tega pa imam dva znamenja ki sta počrnila in izstopata malo iz kože. Tako sem se še to naročila za pregled pri pvt.

Naj povem ... pljuča, ščitnica, kri, ekg, pritisk,CT glave----> vse bp.

Groza ... a se kdo počut tko k jest in doživljaja zdaj trenutno?Huh? ma take težave? Kaj je naredil, da je omogočil boljše življenje.. kako se lahko tega znebim v kratkem času? se da??? Začela sem delati na sebi ...zavedam se da mi telo vrača udarec zaradi vsega tega pa vendarčle vas prosim za
 pomoč ....
Včasih imam tako mehke noge da še komaj stojim in mislim ,da me kmalu ne bo več:(( PLEASE HELP ME !!!


Hvala vam  wav
Prijavljen
noname1
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 473



« Odgovori #2 dne:: sobota, 20. november 2010 ura: 18:25 »

Mislim, da gre pri tebi za neko motnjo obsedenosti in paranoje. Vse je ok, ti se pa še kar sekiraš in te je strah stvari, ki jih ni. Misli te ovirajo in okupirajo in po laično mislim, da potrebuješ antipsihotike, ne pa antidepresive, ker mislim, da pri tebi na podlagi tega, kar si napisala ne gre za depresijo. Antipsihotiki ti odpravijo neželene misli. Vse ostale bolečine preprosto izhajajo iz psihe. Tvoji možgani pošiljajo dražljaje celotnemu živčnemu sistemu.

Praviš, da nočeš jemati zdravil, ker lahko negativno vplivajo nate... Glej. Tukaj gre za postopek. Ugotoviti je treba dve stvari. Prvič katera zdravila dobro vplivajo nate in primerno dozo. To boš z zdravnico probavala toliko časa, dokler ne boš rekla: "To je zame." Gotovo so kakšna zdravila primerna tudi zate. Lahko, da bodo to prva, ki jih boš poskusila, lahko deseta.

Če jih ne želiš jemati pa... Sprijazni se s tem, da brez njih najverjetneje ne boš rešila težav, ker res je, da je marsikaj skrito v nekih kongitivnih shemah, vendar ne pa vse.
Prijavljen
Francka
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 206



« Odgovori #3 dne:: sobota, 20. november 2010 ura: 19:43 »

Poslušaj: panike, strahovi pred boleznimi niso nič novega. Jih je vsaj toliko kot socialnih fobij. Torej nisi sama v tem. Jaz imam strahove pred boleznimi, vendar ne tako hude kot ti. Zato ti ne bom svetovala ali pametovala kaj razmišljaj, kako se terapiraj. No, pa saj sem jaz tak in tak zagovornica terapij pod vodstvom strokovnjaka in malo manj samoterapij.
Razmišljam, kako boš ti brala te poste v odgovor tvojemu vprašanju in se bojim, da boš izbrala le slabe stvari. Ljudje ti bodo napisali svoje izkušnje in kar naenkrat boš pričenjala opažat take simptome pri sebi. Taki smo. Vlečemo nase.
Zatorej bi ti jaz svetovala, da si izbereš eno ali dve osebi, kateri sta ti blizu po pisanju. NE PO SIMPTOMIH - po pisanju. Ugotovi kdo ima izkušnje s tem (saj se da razbrat kdo je realen in kdo še paničari). Izberi si osebo, preberi njegove poste in se nato odloči kaj boš naredila.
Nikar ne beri vsega po vrsti, ker boš zmedena še bolj.
Očitno si se odločila najti odgovor za bolečine, ki jih imaš. Fino. In čisto pravilno je, da si šla na toliko preizkav. Kako bi drugače lahko vedela, oz. eliminirala bolezni. Si na pravi poti. Le nadaljuj z iskanjem.

V odgovor ali je vse psihičnega izvora ti ne more tu nihče odgovorit. Pojdi do specialista in se pogovori. Če bo kaj našel/našla bodo to panični ali/in ankse. Če bo tako: to ni tako hudo kot si misliš. Se da spremenit. Vendar pojdi čim preje in se tudi prični zdravit. Zelo verjetno je, da ne boš dobila antidepresivov, ker meni se ne zdi, da je to depra. Zato naj še 1x poudarim: prični takoj, ker se depresija iz naštetega lahko razvije. Bi pa res rekla, da nisi še tam.

Če se izkaže, da potrebuješ terapijo jo prični čimpreje, pri najboljšem terapevtu in čim intenzivneje - oz. toliko kot bo terapevt svetoval in kolikor boš ti psihično zmogla. Jaz sem ugotovila, da intenzivna terapija terapira, občasna le gladi.
In zadeve SE BODO umirile. Boš videla. Ob intenzivni terapji-na začetku, se stvari spreminjajo. Sem videla in sem doživela. Obljubim.
Vse ostalo je na tebi.
Se bojiš it k psihiatru, ker se bojiš njegove ugotovitve? Zatiskanje oči ne bo naredilo nič. Stvari se NE BODO nikoli izboljšale. Mogoče za nekaj časa, a bodo kasneje udarile ven še močneje.
Ne greš k terapetu, ker ni časa, denarja? UF, sedaj te bo vrglo: če je tako hudo kot opisuješ razmislli o enoletnem pavziranju. Najprej se pozdravi in nato nadaljuj. A to je le varianta, če res ne gre drugače. Odločitev pa je tvoja.
Torej potrebuješ sedaj neverjetno odkrito se pogovorit s sabo, odgovorit si na nekaj vprašanj, narediti plan k izboljšanju in pogumno stopiti v to smer.

Napisala sem ti težke stvari, a vse odkrito in iz srca.
Vso srečo ti želim.
Prijavljen
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #4 dne:: sobota, 20. november 2010 ura: 20:48 »

Naj povem ... pljuča, ščitnica, kri, ekg, pritisk,CT glave----> vse bp.

Groza ... a se kdo počut tko k jest in doživljaja zdaj trenutno?Huh? ma take težave? Kaj je naredil, da je omogočil boljše življenje.. kako se lahko tega znebim v kratkem času? se da??? Začela sem delati na sebi ...zavedam se da mi telo vrača udarec zaradi vsega tega pa vendarčle vas prosim za
 pomoč ....
Včasih imam tako mehke noge da še komaj stojim in mislim ,da me kmalu ne bo več:(( PLEASE HELP ME !!!


Hvala vam  wav



kot da gledam sebe pred tremi, štirimi  leti, ko sem doživela prvi panični napad, poleg anksioznosti, ki se mi vleče že od otroštva, skoraj 32 let.
Ja, ko te je enkrat strah in strahu ne znaš več krotiti, se ti začne tole dogajati.
Tudi sama sem bila parkrat na urgenci, dala vse preiskave skoz, vse je bilo vedno bp, dokler ni mama dobila raka na črevesju in me je zaradi tega popolnoma vrglo iz tira. Nemogoč strah pred boleznimi, sploh infarktom in rakom, tudi na hiv sem pomislila.
V glavnem, prepričana sem bila, da imam tudi sama raka na črevesju, vsi simptomi opisani na internetu so bili tudi pri meni prisotni. Ker sem morala sama opraviti pregled kolonoskopije, sem bila stara že 40 let, sem doživljala enake travme kot ti, enake bolečine kot ti in privedlo me je do depresije.
Ko sem opravila pregled, sem bila dva dni vesela, potem pa spet strah, da so sigurno nekaj spregledali, mogoče so celo zamenjali izvide, imam ga 100%, se je mešalo v moji glavi. Ja pa še prepričana sem bila, da me bo infarkt, ker me je bolelo v levi roki, slabo mi je bilo, potila sem se, skratka, internet je bil vklopljen 24 ur na dan in iskala sem vse možne simptome, diagnoze in bolezni.

Izogibala sem se psihiatra in na zdravila nisem želela niti pomisliti.Ampak, bolečine, ,misli, črne misli, so postajale vedno hujše. Verjela sem, da se mi že meša, da me bodo odpeljali v norišnico, saj se mi rola.

Poiskala sem pomoč najprej pri splošnem zdravniku, ki je na mojo srečo vedel veliko o paničnih motnjah, anksioznosti in depresiji. Predpisal mi je AD in veš kaj, začela sem ga jemati, ker nisem več videla izhoda. In hvala bogu, da sem ga začela, ker se mi je od takrat življenje prikazalo v zares odrešujoči, topli luči. Šla sem tudi k psihiatru, k bioenergetiku, k hipnoterapevtu, na psihoterapije, začela sem brati o mojih problemih, se vključila tukaj gor na forum, pridobila nove prijatelje, začela sem hoditi v naravo in uživati v družbi, v življenju.....

Če bom morala jemati AD vse življenje , ga pa bom. Če bi bila sladkorni bolnik, bi morala jemati insulin vse življenje, srčni bolniki Aspirin vse življenje....itn.
Funkcioniram, tako kot je treba. Seveda me je še vedno strah, ampak ta strah sedaj krotim in je realen, ali pa prej pomislim, zakaj sploh tako razmišljam.


Mogoče sem ti s svojo zgodbo kaj pomagala, odprla oči, mogoče boš kaj razmislila.....
Če rabiš še kakšen nasvet, sem ti na voljo, pa tudi drugi na tem forumu. Tu smo, da si pomagamo, zaupamo in svetujemo, čeprav ima vsak svojo zgodbo in ti svetuje vsak glede na lastne izkušnje rozicodam

pozdravček
Prijavljen
Star
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 180



« Odgovori #5 dne:: nedelja, 21. november 2010 ura: 07:06 »

Glej, sama se počutim le ogroženo, kar se tiče mojega življenja, pa zaradi tega hodim na urgenco in pišem policiji pa tako naprej. Ker me je strah. Dobila sem po poškodbi napade celega tresenja telesa, zasekalo me je v pljučih, spuščala sem jasne zvoke, da nekaj ni ok. Kaj naj sedaj, pa imam kup zdravil! Imam zdravila tudi za srce, alergijo, ad, želodec. Po dogodku, ko me je nekdo lopnil, nisem upala niti spati, ker sem imela organske napade, ki so me v petih dnevih zrukali v tren minute. Pa kaj čem. Sem živa. Hvala Bogu!

Ampak, če imaš po potrebi zdravila, ne se filati v komo! Najprej me je zaskrbelo to, ko sem prebrala! Ne filaj se s tableti! Četudi so le po potrebi!

Sama vem, če ne bi imela Lexaurina, bi težko prebrodila, vendar vzamem res, kadar pač potrebujem.

Pa nehaj paničarit, rade volje ti prepustim svojo zadevo, boš takrat vedela, kaj je velika težava, ko boš življenjsko ogrožena. In te bo upravičeno strah za svoje življenje.

Dokler je tako, je vse ok, kot so pokazali tudi izvidi. Ne paničari, ker bo vse ok!

Aja, pa zaščiti se, vsaj s kondomom. Če imaš odnose kar povprek, je res prvo, kar mi pride na misel, kondom!

Prijavljen

Dobro vjeruj u ono što želiš i zapamti, izgubljeno je samo ono, od čega smo se odrekli.
U životu poželi samo jedno: da ne voliš izgubljeno i da ne izgubiš voljeno!
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #6 dne:: nedelja, 21. november 2010 ura: 08:49 »

Pozabila sem napisati, da je razlika med ADji in pomirjevali. S pomirjevali se ni pametno filati, ker od teh postaneš odvisen, samo po potrebi, kadar je res hudo.
Nekateri imajo odpor tudi do ADja, pač tudi sama sem ga imela. Vendar mi je rešil življenje, ker res nisem imela več izhoda.
Res je tudi, da nekateri mislijo da so depresivni, že samo, če se nekaj dni počutijo brezvoljne. Povem ti, da je prava depresija daleč od tega, pa vsak strah tudi ne povzroči paničnega napada.
Duša in telo sta v groznih pekočih in drugačnih bolečinah, ko zadeve napredujejo in si človek žal ne more več sam pomagati.Vsekakor obišči psihiatra in poslušaj nasvet, potem se sama odloči, koliko, zakaj trpiš, te muči tvoj strah in ali boš jemala zdravila in zakaj ne..... rozicodam
Prijavljen
Juliette
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 583



« Odgovori #7 dne:: ponedeljek, 22. november 2010 ura: 11:21 »

Draga, Queen!
Verjamem, da je težko, a verjemi tudi ti, da je mogoče stanje bistveno izboljšat, če že ne popolnoma pozdravit. Saj že sama vidiš, da imaš tudi doma precej stresno situacijo in v takšnih okoliščinah nikomur ne bi bilo lahko. Sama sem ugotovila, da mi, ko sem pod večjim stresom, stanje še slabšajo nekakšni obsesivni nesmiselni strahovi. In ko spoznaš te svoje vzorce, ko se opazuješ, ko vidiš kdaj in zakaj tako reagiraš, je že precej lažje in strahovi izgubijo nekaj svoje moči.
Ne morem ti postaviti diagnoze, ker pač nisem strokovnjak, so pa tvoji simptomi podobni večini, ki smo na tem forumu, tako da mislim da gre za vrsto anksiozne motnje, ki pa se jih da uspešno premagat. Nekateri zmotno menijo, da so AD primerni samo za depresijo, ni res tudi pri anksioznih in paničnih motnjah so se izkazali za učinkovite in ne vem, zakaj se jih toliko bojiš. Pa če bi imela motnje z delovanjem ščitnice - ali ne bi bila pripravljena tablet jemati celo življenje? Po mojem ja, samo da bi lahko živela kvalitetneje. No, z AD-ji ni nič drugače.  Sploh pa nihče ne pravi, da bi jih morala jemati za vedno. Pomagajo pa, sicer z zamikom, ampak so dobrodošli. Ko ti je bolje, pa se je dobro lotiti vzrokov težav (AD-ji namreč vplivajo le na simptome) s kakšno psihoterapijo.
Draga, Queen, mlada si še. V sebi imaš še ogromno moči in življenja. Izkoristi vse to. Prični iskati pomoč in pomoč bo prišla, boš videla. Samo ne odlašaj. Ker to pa je gotovo - samo od sebe ne bo bolje. Lahko se za kratek čas to občutje umakne, zmanjša, a če se z njim se spopadeš, se vrne. Pred tabo je še veliko veselja. Veš, tudi medicina in psihoterapija bodo še napredovale in našle še številne metode in zdravila, ki nam bodo lahko dodatno pomagala. Pa že sedaj imamo veliko na voljo. Številnim je pomagalo in tudi tebi bo. Tako, zdaj pa za začetek kar do dobrega strokovnjaka.
Srečno! angelca
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.097 sekundah z 22 povpraševanji.