Seveda ni izi takoj spremenit misli iz negative v pozitivo...
Problem ni v tem da bi blo to težko, ampak v tem, da je to kontraproduktivno. Normalen zdrav človek, ki stoji v dolgi vrsti v Sparu, kjer je odprta ena blagajna od štirih, ma vso pravico doživljati negativna čustva. Isto šofer, ki ga izsiljuje ženska na križišču, al pa ženska v trgovini OBI, ki doživlja mobbing s strani poslovodij. Negativna čustva so normalen odziv na vedno bolj zajebano družbo. In če ti uspe it čez dan brez razočaranj, slabe volje, takih in drugačnih psihosomatskih bolečin, tečnih strank, si lohk ful vesel, da živiš na kamniško-savinjskih alpah in paseš ovce in delaš sir.
Skratka brez negativnih čustev ne gre.
vendar, če nkol ne začneš spreminjati svojih misli in vzorcev, bo še dlje trajala samodestrukcija a ne?
spreminjat morš svoje okolje. Recimo če maš tečnega šefa/sodelavca, morš znat postavljat meje, se morš znat postavit zase. A zdej boš svoje misli in vzorce spreminjal zarad prfuknjenega - pardon izrazu - folka. Ni šans. V življenju se je treba pogajat za svoj košček miru in zemlje. In tle ti pomaga samo konkretna akcija.
Cilja pa je, da ko začneš s prvim korakom v preobrazbi misli in s spoznanjem, da misli niso samostojne ampak si to ti, da ne smejo same letati kokr jim paše temveč morajo biti v kontroli in vodene.... takrat že stopaš po zmagi, samo delati moraš na sebi e*v*e*r*y d*a*y - kar pomeni, če kak dan spustiš, potem tudi tisti dan ne sme biti neg.misli sure; ampak ne, tudi neg. misli so vsak dan, da pa se zreducira negativa, jo moraš pocukrati happy
Misli maš kakršne maš. Poskušat kontrolirat tok misli je sizifovo delo in predvsem kontraproduktivno. Namreč zavest deluje tko, da ravno tisto kar poskušaš odrivat najbolj skače v zavest. Vaja: Probi si rečt - zdaj pa ne bom mislila na pinki slona
Kar skušaš dosežt ni kontrola, ampak sproščenost. Sproščen človek pa ne kontrolira, ampak sprejema.
Vatever, vsako stvar se da kontrirati, utemeljeno ali ne; tudi lastno srečo lahko uničuješ ali poveličuješ, tako kot nesrečo - ne moreš pa ne ti ne noben drug uničiti volje in pozitivizma v meni, če se za nju odločim!
Seveda, noben ti tega ne odreka.
Kot jaz ne morem (in tudi ne bom!) uničevala tvoje dobrote v tebi ali drugemu! LOGIŠ!
okej!
Ko spremeniš sebe, spremeniš svet...
Sprejmi realnost tako kot je. Svet se bo pa z tabo in brez tebe glih tko vrtel. To zna bit romantične duše zlo tragično spoznanje.
Demosten, Keller, Beethoven, brata Wright... Potem naj kar obupamo nad upanjem, da smo erste klase? Tongue Cel napredek človeštva sloni samo na tem, da nismo zadovoljni z omejitvami. Je pa res, da v imenu poskušanja dostikrat ne vidi folk tega, kar dejansko ima.
Tko bom reku: Velika večina nesmrtnikov, ljudi, ki so pomembno vplivali na svet v svojem času, se niso imeli za neki posebnega. Z veseljem in strastjo so delali v okvirih svojega žanra in uspeli - največkrat nenamenoma in naključno.
Sebe mam za all-round povprečnega in sem skorajda prepričan, da mi v življenju nič velikega in pomembnega ne bo uspelo. Mi pa lohk uspe marsikaj na micro-osebni ravni. In na te majhne uspehe ciljam in zarad teh majhnih-velikih uspehov sem vesel in zadovoljen. Aslo: Če mi kaj ne uspe po drugi strani, znam bit zlo neprijeten in negativen, ampak po črto probam še enkrat in še enkrat, dokler mi ne rata - skratka ne poskušam spreminjat svojih misli in vzorcev, ampak ponavljam vajo
