Anksa in selitev v nov kraj!

[anuška1]

 
Pred kratkim sem uspešno premagala depro. Najhujše obdobje je bilo v času poletja. V mesecu septembru so se stvari začele izboljševati in so se popolnoma uredile. Kar pomeni, da je teta depra šla papa
Pred približno dvema tednoma sem se preselila v nov kraj. In sedaj kakšne dva dni občutim občasno tesnobo po telesu, rahle bolečine po rokah, nogah. Pogrešam domačnost prejšnjega okolja ipd. Ko sva bila s fantom v nedeljo pri njegovih na kosilu, me je kar malo stisnilo, še posebej ko sem šla v zgornje nadstropje najinega prejšnjega stanovanja. Kjer živiva sedaj mi je malo dolgčas. Je popoln mir, kar imam sicer rada, a se počutim kar malo izgubljeno. Naj povem, da na splošno ne prenašam najbolje kakšnih življenjskih sprememb. Tu sva popolnoma sama. Še večja težava je ta, da sem kar naprej v stanovanju in samo čistim in pospravljam in kaj skuham. Dvakrat sem šla ven na sprehod. In to je tudi vse. In knjige berem ter srfam po netu na tem forumu. Še dobro, da je ta forum
Strah me je, kaj če se ne bom mogla uživeti v nov kraj. Naj še povem, da velikokrat doživljam tesnobo, ko grem v kakšen nov kraj, npr. na dopustu na morju, skratka nekje, kjer mi je neznano. Bi to lahko bila separacijska tesnoba?
No, strahci spet na pohodu Prosim, če ima kdo podobno izkušnjo, da jo z mano podeli. Tudi kakršnokoli mnenje je dobrodošlo. Bojim se, da ne bi teta depra spet udarila na plano.

LP ANUŠKA

[Aslan]

Anuška živjo.

Sama skozi tvoj zapis prepoznam predvsem strah pred neznanim, novim.
Doslej si imela varno in predvidljivo okolje predvidevam, več družbe...
Sedaj si odšla v novo stanovanje, nov kraj ... in rodil se je stah "ali sem kos tej novi situaciji"?

Te je strah osamljenosti v tem novem kraju?

Kakorkoli v tem novem kraju, tako kot si imela v starem kraju ... imaš "SEBE".
In lahko greš ven na sprehod, lahko navezuješ stike, odkrivaš nove prijetne kotičke...
Pogumno se razglej po kraju, poišči prijetne kotičke kjer se zbirajo ljudje, z nasmehom pozdravi mimoidoče, par besed izmenjaj s prodajalko v trgovini ... na ta način se boš postopoma počutila bolj "vpeta" tudi v to novo okolje ...

Zapiranje med 4 stene ni priporočljivo.
Zadaj si nalogo, da greš vsak dan za pol ure ven, na svež zrak...

Zaupaj vase ... da se lahko znajdeš kamorkoli te bo odnesla pot življenja.
Odprejo se nova obzorja, pridejo novi ljudje ...
In vedno imaš možnost spremembe kasneje v življenju, če ti kraj ne bo ustrezal,
se lahko preseliš kam drugam ... nič ni fixno in zavedno ... spremembe so edina stalnica v življenju.


Lepo bodi.

[anuška1]

 Aslan, hvala za odgovor in vzpodbudne besede. Sem upoštevala tvoj nasvet in sem šla peš, hodila sem skoraj eno uro- hitre hoje....Malo sem se razgledala naokoli.....

 Si me vprašala Aslan, če me je strah osamljenosti? Malo osamljenosti, malo tega, da se ne bom dobro vživela tukaj, malo tega, da zdaj ko sva čisto sama tudi z odnosom ne bo kaj vredu , ipd. strahci. Poznam kar nekaj parov, ki so se razšli, potem ko so se bodisi vselili v novo hišo, stanovanje ipd.....In strah me je lastnih strahcev Pa da mi ne bo dolgčas in kaj jaz vem kaj še vse.
 Po sprehodu se sedaj bolje počutim.... Ja tako kot si napisala, vsak dan vsaj pol ure peš ven na zrak. Jaz nasploh zelo rada hodim in sem na svežem zraku. Samo včasih se mi ne da riti dvignit iz kavča No, danes sem šla.
Tudi na jogo se nameravam vpisati. Bomo videli kako bo.
ANUŠKA

[Aslan]

Vesela sem, da si šla na sprehod in se počutiš bolje.
Postopoma se boš udomačila in ti bo prijetnejše okolje, bolj poznano.

 


Dolgčas pa je samo znak, da je čas za nove izzive, evo si omenila jogo, to je že ena taka zadeva.
Izpolniti si dan, življenje ... glede na svoje potrebe, želje.
Iskati v sebi kaj te zadovoljuje, razveseljuje ... kaj ti polni baterije.

[trzinka]

super Anuška , vsak dan dvignit rit in iti na sprehod , pa bo počutje boljše, pa še spoznala in navadila se boš na nov kraj.
Čimveč se zaposli, si mogoče razmišljala kaj o kakšnem kužku ali majhni domači živalici, seveda, če jih imaš rada in imaš to možnost

[anuška1]

 Ja kužka si je nabavila moja mama in ga obožujem, zato grem tudi večkrat na obisk, da se z njim malo poigram.
 V stanovanju ga ne moreva imeti, ker naju večji del dneva ni zaradi službe in bi bil psiček preveč sam. Meni so všeč kavalirji, to je pa psiček, ki rabi družbo. Sem pa intenzivno razmišljala tudi o tem, da bi si nabavila psa.

 Se še kaj javim. In hvala za odgovore.

LP, ANUŠKA