nihanje razpoloženja (nekdanji odvisnik od drog)

[peter1klepec]

pozdravljeni. sem nov na strani in sem končno našel pravi naslov upam. Deset let že odkar sem nehal z hero. coc. in po drugem zdravljenju v psih. bol. ormož sem se odločil prenehat z temi stvarmi. Da ne bluzim o nepomem. stvareh, grem na bistvo. Razumel sem da ni problem v opojnih snoveh,ker obstajajo za ovinkom, ampak v meni,ker sem jih poizkal. Na prvi hospitalizaciji v p.b.i (98),ki je trajala 6 mescev(detox in program odvajanja) smo imeli psihoterapije in so mi precej pomagale. Opustil sem določene stvari in se prijel za pozitivnejše. Prekinil zvezo s staro partnerko(bila mi je takrat v veliko oporo),zaradi najine razbrazdane zgodovine. Začel sem se ukvarjati z karatejem in mi je veliko pomagal. Nekako je bilo težko začet normalno živet, ma je šlo. Depresija, verjetno blaga, pa je ostala. En cajt sem si razlagal da sem mogoče prelen ,da da bi se boljše počutil psihično, vendar pa se dnevi slabega razpoloženja znova vračajo in bolj pogosto. od vedno sem se bolj vase zapiral in z težka spregovoril o osebnih problemih med ljudmi ki se pogovarjajo o novih dosežkih,prihodnosti in še o čem drugem kjer se ne najdem, ker tudi ne napredujem ampak sem se nekje ustavil, tudi v partnerski zvezi sem bolj mrtev. Nimam več prave volje niti za odnos z partnerko...Počutim se prazno

[Arwen]

hja, očitno je depra res še prisotna; si kako strokovno pomoč poiskal? 

[Tjaki]

Pozdravljen, dragi peter1klepec.

Ne morem vedet, kako se počutiš, ker nisem v tvoji koži. Vem pa, kako se počutim jaz. Vem, kaj pomeni počutiti se prazno. Brez volje do česarkoli, ko nekako..ne najdeš smisla življenja, bistva, zakaj sploh si. Ampak si! Z razlogom! Delaj stvari, ki te veselijo, katere ti tisti moment zapašejo. Če ti paše lenarit, lenari. Če bi skakal do stropa, skači. Ampak..poslušaj sebe! Upam vsaj, da te partnerka razume. Mene razume moj. Zdaj! Je pa trajalo, da me je začel razumeti, da mi je sploh prisluhnil. Sej bo, peter!   

[peter1klepec]

ojla
pomoč še nisem poizkal...zakaj? Se ne morem spravit...se počutim kot star avto ki ga je treba porinit da vžge. Redko kdaj grem v družbo v bistvu se je bolj izogibam,ker sem vedno napet in posledica je da nisem sproščen bolj črnogled, tako da mi ne gre morit ljudi okoli sebe. Vem..to ni v redu in tako propadam. Čustveno sem rahlo otopel in se nikoli ne jočem v javnosti...no smejem se večkrat. Se mi zdi, da mi energija kar izginja sama od sebe

[Arwen]

pomoč še nisem poizkal...zakaj?

ja, ampak ravno zaradi vsega naštetega bi jo bilo mogoče pametno poiskat...

[peter1klepec]

sej zato sem tle da izvem proceduro kako se pride do take pomoči...ali najprej k splošnemu,po napotnico?....ali ta pot ne obstaja, ker baje je treba plačat?...no tudi če je samoplačniško, bom plačal. Sem iz kp. pa ne vem kam in h komu se obrnit...sej veste...da je dober terapevt.
prosim za kako info....hvala

[nebesno modra]

Pozdravljen peter :oki:klepec !

Psihoterapevtov na tvojem koncu sicer ne poznam. Lahko pa ti povem, da samoplačniško lahko zelo hitro prideš do terapevta, na napotnico, ki ti jo za psihoterapijo napiše psihiater, pa je treba počakati, da prideš na vrsto- pri nas v Mariboru je čakalna vrsta nekje pol leta. Moje mnenje je, da se splača naročiti, v tem času, pa lahko obiskuješ terapijo samoplačniško.

Vsekakor je psihoterapija dobra izbira, pomeni delo na sebi in delo zase, torej dolgoročno investicijo .

Želim ti vse dobro in oglasi se še kaj

[peter1klepec]

aha ena info. več
hvala ti

[peter1klepec]

Pozdravljeni

Sem končno dogovorjen z enim terapevtom...in dela lih v z.d. kjer je zaposlena ena žlahta....bom probal dobit koga drugega a kaj ko je ta dr. taboljših. To je slabost majhnih mest...vsepovsod te kdo vidi...še najmanj kjer ne rabi...to me zelo moti...že tako sem si dolga leta gradil zaupanje pri ljudeh...kaj bom zopet vsem razlagal da nisem na drogi ampak nekaj drugega...

[tiranozaver]

1) Je čisto ok, da ne razlagaš, če te kdo direktno ne vpraša. Tvoje življenje je pač tvoje in ne od njega.
2) Če te, pač poveš, da nisi več na drogi, da pa moraš sanirati posledice, ki jih je pustila. Vsak človek bi to razumel.
3) Če tudi potem ne razume ... ajd, jebi ga.

[alexx]

1) Je čisto ok, da ne razlagaš, če te kdo direktno ne vpraša. Tvoje življenje je pač tvoje in ne od njega.
2) Če te, pač poveš, da nisi več na drogi, da pa moraš sanirati posledice, ki jih je pustila. Vsak človek bi to razumel.
3) Če tudi potem ne razume ... ajd, jebi ga.

Strinjam se. 

[Libby]

Tudi jaz se strinjam. Ne pusti, da bi te take stvari, kot je žlahta, ovirale pri iskanju pomoči in pri tvojem napredovanju.

Če imaš info, da je dr. v redu, pojdi k njemu in preizkusi, ali tudi tebi ustreza. Vso srečo 

[noname1]

1) Je čisto ok, da ne razlagaš, če te kdo direktno ne vpraša. Tvoje življenje je pač tvoje in ne od njega.
2) Če te, pač poveš, da nisi več na drogi, da pa moraš sanirati posledice, ki jih je pustila. Vsak človek bi to razumel.
3) Če tudi potem ne razume ... ajd, jebi ga.

Strinjam se. 

Tudi jaz se strinjam. Če te človek sprejme, te sprejme z vsemi napakami, če te pa ne, pomeni da je nerazumevajoč. Sploh ljudje, ki so senzibilni, akih je čedalje več, dajo skozi podobne stvari, kot si jih dal ti in posledično te razumejo. Ja, senzibilen človek in nasprotje tega gresta težko skupaj.

[peter1klepec]

hvala za vse odgovore
.. kot pravim..ker strvari ne urejujem sproti-pravočasno odhaja tudi punca.Sj ji dam prav po njeni strani(če bi jaz bil na njeni strani,bi šel že zdavnaj). Me pa skrbi za sebe,če bom ostal močen v prvih dneh in glede na to da v takih primerih ne znam hitro odreagirat(sebi v prid),se bojim nekega počutja ,,predaje brez borbe,,. Naj se sploh umaknem iz stanovanja za par dni(dopust),tolko da gre?
Kako naj se zamotim? Ima kdo kake podobne izkušnje?

[nebesno modra]

hvala za vse odgovore
.. kot pravim..ker strvari ne urejujem sproti-pravočasno odhaja tudi punca.Sj ji dam prav po njeni strani(če bi jaz bil na njeni strani,bi šel že zdavnaj). Me pa skrbi za sebe,če bom ostal močen v prvih dneh in glede na to da v takih primerih ne znam hitro odreagirat(sebi v prid),se bojim nekega počutja ,,predaje brez borbe,,. Naj se sploh umaknem iz stanovanja za par dni(dopust),tolko da gre?
Kako naj se zamotim? Ima kdo kake podobne izkušnje?

Ojla peter1klepec !

Kako zdaj, punca gre? Si bil iskren, si se pomenil z njo? Ni več nič za reševati? Hja, če boš močan? Ne vem, pravico imaš odžalovati odnos kakorkoli že, ne vem, če bo to trajalo samo par dni, se pa bojim, da ne, da bo potrebno več časa. Ne vem pa ali bi bil umik prava pot, morebiti pa ji pomagaš pri selitvi, saj to ni mali podvig. Zamotiti se? Ne gre povsem, stvari ti sledijo, prihajajo za tabo...

Ne vem če obstaja lažja pot, mogoče ti lahko kdo svetuje kaj določenega, drugače pa pustiti času čas, dati svoja čustva ven kakršnakoli so že....spomini pa ponavadi prihajajo potem še nekaj časa, menda ni določeno kako dolgo, dokler pač se ne pokažejo vsi in ne povedo svoje lastne zgodbe...
Olajšaš si to s pogovori o tem kako se počutiš, da se ne zapiraš med štiri stene, da si fizično aktiven...
Vseeno zna grdo bolet, vsaj po mojih izkušnjah, ti pa poročaj kako bo šlo tebi.

vse dobro

[peter1klepec]

ojla
ja...gre. Da bo kaj prišlo za mano...sigurno. Ma sem ji reku,če že gre,naj to opravi čimprej dokler jaz delam. Tako je lažje,ker nisem tip za poslovitve