Večkrat sem že pisala in tudi večkrat že dobila odgovore za katere sam vam zelo hvaležna.
Vendar zopet sem se znašla v enem čudnem obdobju, ki me spravlja v obup.
Vsak dan sem zelo tesnobna in vse kar premišljujem samo o tem ali bom dobila panični napad. To me zelo izčrpuje, ker res, ampak res ne razmišljam nič drugega ampak samo to, a se počutim ok, ali sem napeta ali bom zdržala. Zato bi najraje samo ležala in spala, ker takrat se najbolje počutim. Čim kam grem pa se ukvarjam samo s tem kako se počtim ali bom zdržala in namesto, da bi se veselila, da imam okoli sebe prijatelje ki so radi v moji družbi sem tam čisto nesrečna in napeta.
Skoz razmišljam samo o tem ali sem vredu in ali bo prišel panični napad.Kam bom lahko šla oz. se skrila, če pride panika, da se pomirim, da me ne bo nihče videl.
To je tako naporno. Če sem pa doma sem pa vsa nemirna kaj naj zdaj počnem, zato grem najraje spat in sem potem vsaj koker tok sproščena. joj grozno res biti tako skoz v enem krču.
Vem da ne smem bit doma da moram med ljudi, in to počnem, sam kaj k se potem tam ne znam sprostit in razmišlam samo o tem kako se počutim in kaj se bo zgodilo. Vsa nemirna tam, sploh nevem kaj bi s sama s sabo. Nikjer ni dobro nikjer me nič ne zanima, grem samo zato, ker moram it. Ker če bom sedela doma, bo samo še huje.
Grozno se počutim in res bi najraje zaspala in se nikoli več zbudila, ker tako ne morem več živeti.
