Iz komedijanta v skrivača

[Suzy]

Sofi

[mieaid]

 

[Sofia-Del_Sati]

Hvala babe (Toja  ) 

Danes sem imela natezalnico sama sebe - spet izpostavljanje v družbi, in sem tok hin, da se počutim, kot bi s sesalcem posesali mojo dušo ven in vso energijo, tak, da sm zdj kot zjeb... vileda v pomiji...

Skratka, že zjutraj se je začelo z vstajanjem v horuk, ker sem se zaspala in bi moj obisk skoraj odšel domov. Nazadnje ko sem tako hitro vstala sem prvič v življenju fasala heksenšus in takrat sem si obljubila, da ne bom več vstajala kot bi imela dinamit v riti. Dobro, heksija ni blo, obisk je prišel, bila sem ful zmedena,.... skoraj bi obisk pelalal ven lulat, namesto kužija  No, moj prjatelček je raje kužko pelal ven, ker drugače bi z mano rizkirila, da bi prišla domov.

Potem sem šla v supernovo, načrtno, kajti ko sem 3 dni jemala asentro, sem bila zadnjič v supernovi, ker se mi je vse meglilo od družbe. Preživela sem, priznam, bilo je mučno zame, ampak sem uspela. Parkrat sem skoraj sfriznila, vendar sva z dušo rili naprej po polju samozavesti.
Potem sva šla še v Mercator tam v supernovi,...., skratka vse je šlo. Nadalje, peš do Cityparka, vse ok, notri, vse 

Celo čez cesto, ko blazno ne maram hoditi čez niti pri prehodu za pešce, sem se danes naučila, da grem počasi, in bodo avtomobili že počakali. Če grem počasi, sem bolj sproščena, kot če hitim, da se še spotaknem in če voznik ne bo videl, da sem na tleh, bo speljal in za "bankino" bo imel ležega policaja, v bistvu bi bla pa ležeča sofija.

Potem sva šla še po tretjo osebo - prijateljico, smo šli spet na drinko, skratka, šlo mi je danes. Ne seveda gladko, vendar je šlo. Na wc nisem šla, pa tudi po daljšem pogovoru za mizo me je malček napadla anksa, ampak sem zvozila.

Ne, nisem zmagovalka, mislim sem zase, vendar sem danes vsaj preživela med družbo, kajti nazadnje ko sem bila z mami, tudi v prisotnosti drugega ob sebi, nisem zmogla koraka narediti, če sem videla neznano osebo! To je bilo v 2.-3. tednu jeamjanja asentre.

In to danes vse brez helexa!!!

Saj, če me 3 dni nau gor na forumu, spim k crknjen hrček, ker me je to danes tako zelo psihično izmučilo, da me zdj vse boli, še tikva, ampak ok.... Zadovoljna sem sama s sabo!

Se opravičujem če izgleda malce samovšečno, vendar 1 mesec sem bila nonstop doma, brez da bi kamorkoli šla, ko sem mogla k zdr., sem se pretresla do nje od strahu in obupa, če sem koga videla, sem sfriznila in ne naprej ne nazaj korak, nič, lahko bi mi tablo nabili na čelo, češ, da sem spomenik;
pred tem mesecem sem bila pa čisto črnogleda, brez želje po druženji s prijatelji, moj fon je bil off, mejle sem brisala, FB je itak sameval ..... bla sem res kot umirajoča vrtnica, ki se suši in je že tak polomljena.

Želim vam uspešno borbo in čim več ljubezni do sebe, in drugih!

Sofie

[priponko je admin izbrisal]

[trzinka]

Sofika, men se pa zdi, da ti Asentra pomaga. V tvojem pisanju in razlaganju je čutiti veliko več pozitivnih misli, kot pred mesecem dni

[Sofia-Del_Sati]

Trzinka, rečmo temu 50% asentra, 50% jaz 

[Sofia-Del_Sati]

sonce zunaj, jaz pa v temi....

sploh se ni nič takega zgodilo, razen ok, da sm se ful ustrašla za mami včer, k je mela 38 vročine in sm dons vse jaz urejala, čeprav je danes z njo OK...

od včeraj (pred njeno vročino) sem že čutila, da padam psihično...

danes še bolj čutim.... gledam zunaj sonce, da se pomirim, zaživim, pa ga gledam kot avtist, mimo sonca....

včeraj sva se skregali z mami, bila sem nervozna, del poti se pa nisva nč pogovarjali, ker nisem bla za pogovor....

danes tud ne.....

čutim strah, temo, globino, pa spet strah........ Ne razumem več sebe, ne psihe, ne nič .... Razumem samo, da tako zmedena ne morem tle živet!!! Ne gre tako!!!

Sofie 

[alexx]

sonce zunaj, jaz pa v temi....
..........................
čutim strah, temo, globino, pa spet strah........ Ne razumem več sebe, ne psihe, ne nič .... Razumem samo, da tako zmedena ne morem tle živet!!! Ne gre tako!!!

Sofie 

Samo zadosti stabilna nisi še Sofie. Vsaka reč te spravi v črne misli. A bo minilo. Promis.

Niti ne moreš pričakovati, da se vse uredi v slabih 4-ih mesecih. In še bodo vzponi in padci, a ti ZMOREŠ.  Verjamem vate.

[Slavka]

Sofie, kot sem ti že v temi "počutje" napisala...padci so del tega našega boja. Zagotovo te je mamina vročina spravila iz ravnovesja...Jaz doživim včasih "padec" tudi brez kakršnegakoli povoda...da o stresnih situacijah niti ne govorim.

Kolkrat sem jaz razmišljala, da  nočem tako živet, da imam dovolj tesnobe in depresije, da imam dovolj črnih misli, ki so se mi vrtele po glavi...vendar, to je vendrale del mene, to hotela ali ne.

Sofie...imaš modrost, imaš voljo, imaš pozitivnost...imaš vse možnosti, samo predaj se sončnim žarkom...spusti jih  v svoje srce in začuti toplino. In kot vedno: JUTRI JE NOV DAN...DAN NOVIH MOŽNOSTI 

[trzinka]

Sofi, ne se pustit. Tudi mene je prvih šest mesecev, pa tudi sedaj spravil na dol vsak majhen stres, vsak spor z mamo in očetom, možem, otroci, služba....vse se nabira v nas, potem se pa pozna na počutju. Pojdi ven s kužkom, bo verjetno bolje

[Toja]

Sofija...ne bit žalostna, ne obupuj...tudi meni se to dostikrat zgodi, pa mine...
poglej pa sem na AD že več kot 6 let...vedno pomislim, minilo bo in res je tako!
Ti delaš pa šele začetne korake, veš da zmoreš, to vem tudi jaz...

Pomisli zakaj dojenčke hranijo z malo žličko....hm, ker še ne morejo jest z veliko...
Imajo premala usta...

[Suzy]

Draga Sofi

Žalost,bolečina,tesnoba,temne misli,....z vsako neprijetno situacijo butnejo na plano,pri enih izrazitejše pri drugih manj,...pa vendar smo že tako goboko v našem stanju,da ne bomo obupale in se predale že pri
majhnih padcih.
V tebi je veliko pozitivne energije,...izkoristi jo sebi v prid...
Ja velikokrat si postavljamo vprašanje kako,zakaj,bo ali ne bo,kdaj,.....bo bolje.
Vendar je vse v nas samih,...naš trud,naša volja,želja,....in v tebi čutim ogromno volje,...ne daj se tem trenutkom strahu,močna si zato pogumno naprej!!!
Trenutno sem tudi sama globoko padla in vidim vse črno a vem,da se bom pobrala in če ne drugega
plezala z vsemi štirimi naprej.

[Sofia-Del_Sati]

Moje bejbike!

Evo sm misnla, da je konec z mano, pa ne da bi bila panik, ampak enostavno, ker sem se zadnje cajte počutila spet staro T..., me je obupaval stanje, da iz nič, čutim spet vse tisto, kar je povezano z depro (strah, tesnoba, nejevoljnost, tema, obup,.....) - kljub 1,5 mesečnim jemanjem AD 

In sm si misnla, na Sofie, fertig je. Poslabšal se ti je kljub AD, nč se ni zgodilo, skoz berem pozitivne knjige iz užitka in z vsem srcem, jaz pa down, down, down!?

Cel dan sem gruntala why....... kokr se mi je "lubl", ker nism mela nbene volje, pa ko sem prebirala vaše odgovore, pa tudi kokr sem se uspela pomeniti na klepetalnici (tnxgod da sm šla gor, ker ponavad se izklopim pred svetom in še bolj tugujem).......

neki sm se pa le ustrašla, za mami, pa še na dva dogodka sm se spomnla, pač, priznam, prizadela me je novica o Arwen pa KDŽJI, ... in sm kleknila k žaba!

Ok, zdj sm potolažena, da nisem zafurana do konca, in da bo še vse OK. Upam!

Predvsem hočem tle razlikovat med slabimi dnevi in tisti zarad v dnu in še globlje dnevi.... ko spet razmišljaš o fentanju, ker luči ne vidiš.

Skratka jutr je nov dan, vesela sem, da sem se vsaj skulirala in da vem kako ravnat naslednjič ob podobnih zadevah.

Vse dobro vam želim in HVALA KER STE Z MANO IN Z NAMI!!!!

SOFIE 



[priponko je admin izbrisal]

[Sofia-Del_Sati]

zelo, zelo, zelo 

[alexx]

Sofi draga. Taki dnevi so. Saj sem jaz tudi nekam žalostna in sita vsega. Verjamem pa, da bo en dan bolje. Za vse nas.

Velik objem. 

[Suzy]

Sofi nisi edina,se ti pridružujem,...bova obe smrkali,izlivali bolečino,....na koncu
se pa objeli in smejali kako sva neumni,ker se po nepotrebnem in preveč obremenjujeva za bodoče in pretekle dogodke,.....

Pridi....

   

[Sofia-Del_Sati]

alexx in suzy, pa tejčka za zs, hvala ampak niso AD ali dnevi zaenkrat krivi, ampak doma...

 

čist sm v k....  

ne vem kje naj začnem, pa še tko na kratko bi rada, ker se mi res ne da opisvat...

danes sem šla k men domov plačat položnice, potem bla pr zdravnici, ker mi je zmankal asentre...pa zdr. pravi, da grem k njej ne sam k sestri (k me rada vidi) .... se pomeniva .... mi reče kk kej .... jst njej da ok, sam tista 2 dneva sm se neki zdeprisirala ampak sm s pomočjo mojih damovskih prjatlov našla vzrok in zdj je ok .... vprašam zdr. a morm it na šiht 9.3. al 10.3. (da naum kej zajeb..., ker smo se enkrat neki zafrknili pr drugi službi glede datumov), pa ona men, da naj počakam, da bova vidle kk bo z mojim psihičnem stanju, ker že tam sm spet bla ful anksiozna na 5 potenco ....

pomirjena sva z mami šle v trgovino ... kjer imam itak že borbe med folkom hodt, ampak zdj lohk kolikor toliko grem med ljudmi, razn čakalnice me še ubijejo pa hodniki (v službi, bar oz. wc-ji, vrsta pri PTT,...) ... ji povem kaj mi je rekla zdr. glede šihta...

in tle se začne...  ... lastna mami mi reče, da kaj pa mislim, kaj pa služba, a zdj bom pa kr tok manjkala, pa 3 mesce, pa kaj bodo rekli na šihtu... pa zdj ful odpuščajo (ne pr men) v SLO, pa eni bolani z vročino hodjo na šiht, pa ena od mami sodelavka je tud tko manjkala pa so jo opravljal........... 

skratka, spičle sva se v nulo!!!
jst sm ji sam rekla, da kako lahko da šiht na prvo mesto pred mano, da je bolj nujno, da se jst pocajtam, da na šihtu vedo kaj mi je (da mam depro in sf) in je logiš, da manjkaš na začetku, sj konckoncu če b bla noseča bi pa 1 leto manjkala ali pa 2 če b mela dvojčka, itak bosta sodelavki pomoč duble če bota rabli....

pa jaz, ko sem delala od 16 leta dalje v vseh raznoraznih službah 100%, nkol manjkala, zdj se mi je pa vse sesulo in še to bi pršla na šiht, če bi res nujno rabl, še uvajat bi pršla sodelavko, ki bi začasno pomagala, sam do zdaj je še ni, torej še ni take krize pr nas ......

skratka ko je mami mela probleme, nism nkol pomisnla, na njeno službo ampak da b se ona pocajtala.... pa je bla sama kriva za svoje stanje (alkoholizem) ..... no sj, mesec nazaj mi je itak prbila, da sm sama hotla, da mam depro??!!!   

skratka zaključila sem, da grem 10.3. na šiht, pa če bom mogla it po vseh 4, rekla sm pa ji, da če me bo zvilo, da se bom fentala; sj, sam da je služba na prvem mestu pred zdravjem!!!

ne rečem, sem se tok prejeb... da sm dubla job in sm ful hvaležna, da ga mam, in tudi sama sem se orng presekirala, ker sm tok cajta doma (1,5 mesec), itak so mi vsi drugi bolj pomembni od mene, s tem pa tudi služba. Potem pa mi tako prbije, kot da sm največji kreten in lenuh, da mi je všeč tko kot je.

sj to je to, ko ne veta, kako je, če ne zmoreš mimo enga človeka, ko si živčen 24h/dan ob normalnih in veselih trenutkih, ko pa je kej stresno, se pa men vse poveča za 3x. In zdj ob asentri mam še ankso povečano, se pravi, sm zdj živčna za 5x.

Ni dost, da skor nč ven ne grem, od 11.1. sm bla mogoče 3x vzun, od tega sm 2x ful trpela. 5x sm šla k zdr. od tega sm 4x skor umrla od strahu in nervoze. 2x sm vzela helex, ko sm bla doma ob obiskih, ne zunaj. sj, sj, priznam, sm že sita tega pof.... lajfa in bo sam še vprašanje časa, kdaj bom do konca obupala; počutim se pa rek že k en kreten, k pr 32 ne more z ljudmi funkcionirat in se jih "boji"... Jst butl, itak!

Res sm bednik in totalna smet!!!

Tako mi zdj dol visi za pomlad, poletje, za sonce, za življenje..... edino, kar mi je še pomembno, da se moji zdr. zahvalim za vso podporo in da se nekak poskusim zahvalit še vam vsem - morm še zgruntat kako. Drgač pa, tako se mi jeb*e zdj zame in vso borbo... sj zdj mi pa ni treba asentro jest.... a kdo rab?

lp

[mieaid]

Sofie

Ne obremenjuj se tok s tem kaj drugi govorijo. Ljudje radi napihujejo stvari. Pomisli nase, ker ti si edina sama sebi na prvem mestu poleg tega pa bolje ko se boš počutila, bolje se boš lahko posvetila delu v službi, bolje opravila delo in bolje ko boš opravila delo, bolj te bodo hvalili in več pohval=večja samozavest
Nenazadnje je vsak samo človek-pa naj bo to nek direktor al pa tvoja mami-vsak se moti, vsak se lahko dobro počuti ali pa slabo in vsak se mora potruditi za svoj cilj.

Tud jst sm trenutno bolj na dnu kot ne...trenutno vidim samo moje napake ampak kdo ve, morda bodo pa slednje že jutri najbolje kar sem lahko storila

Lp by ašataN

[utrujena1]

Sofia, iz lastnih izkušenj ti povem, ne poslušat mame, ker ji je itak samo to važno, kaj bojo drugi rekli in kaj bojo v službi mislili.
tudi moja mami je mene tako napadala. ampak to je druga tema.

vem, da ti je važno, kaj tvoja mama misli in da iščeš oporo pri njej, samo se moraš zavedati, da nekaterim ljudem je bolj važno, kaj drugi mislijo, kot pa zdravje lastne hčere.

TI SI NAJPOMEMBNEJŠA! to je tvoje življenje, ne življenje tvoje mame, ti se slabo počutiš, ti trpiš in tvoja prioriteta je, da poskrbiš zase, ne za druge.

zdravnik ima prav, da počakaj še malo, da boš bolj trdna. verjetno je zelo razumevajoč in si lahko vesela, ker so redki taki.

[Ribica]

Sofie,

redno berem tvoje porte, čeprav se sicer ne oglašam, a to se me je dotaknilo. Poglej, saj sama veš, da je treba sebe postaviti na prvo mesto. Osebe, ki niso doživele "naših bolezni", preprosto ne razumejo. Če bi imela gangreno in bi ti noga gnila, bi mama verjetno razumela, da ne moreš.... Takšna je in poskusi dati to njeno mnenje na stran in pojdi naprej. Pot, kot si si jo zastavila, je prava in zelo dobro ti gre. Da pa pridejo vmes padci počutja - mi to vemo, ker smo šli čez to. Tudi ti to veš. Zdravnica to ve. To je pomembno, vse drugo ni.
V službi si povedala in so sprejeli z razumevanjem. To je pomembno in to naj te tudi malo potolaži. Bodo počakali.
Pa saj razumem, kaj te boli: da te mama ne razume, da ni 100% na tvoji strani. Ampak - če bi naši starši bili 100% na naši strani, veliko nas ne bi bilo na tem forumu. To je dejstvo, ki ga moramo sprejeti in iti naprej. Samo naprej.
Drži se!
Ribica

[utrujena1]

nadaljevanje od prej.

veš Sofia, naučiti se boš morala, da si ti tista, ki si pomembna in ne drugi. pa naj drugi mislijo in govorijo, kar hočejo. vprašanje pa je, če sploh kdo kaj govori o tebi in slabo misli.
jaz sem tudi mislila, kaj govorijo in mislijo o meni, pa v resnici nihče ni ne govoril ne mislil in zdaj ko sem ok, se mi javljajo in mi dajo podporo.

ljudje te nimajo za slabo, na čelu ti ne piše, da si depresivna. sploh pa je vsak sam vase zaprt in nihče ne vidi stiske človeka.

nisi smet in ničvredna. si dekle, ki se bori. samo mi vemo, kako težka je ta borba in koliko truda je vloženega. že zato si zlata vredna, ker si borka.

nikar ne obupaj, če te nekdo spravi na tla. pokaži jim, da se motijo, da nič ne vejo. dokaži jim, da znaš misliti s svojo glavo, da lahko preživiš brez njihove podpore in da te nima nihče pravice poniževat in "dol tolči".

drži se Sofie. vem kako se počutiš, sem dala isto zgodbo čez.