Iz komedijanta v skrivača

[Slavka]

Sofie....vsi smo bli v tem zosu...jaz sem štela ure dneva, da mi prime AD...pa obupavala, depresirala....Taka je ta stvar, nč ne gre po hitrem postopku....čas in strpnost, pa prilezemo mal naprej.
Vsi smo trpeli ali pa še trpimo in vemo, kako je težko splezat na zeleno vejo.

[trzinka]

Sofi, tudi jaz sem trpela, hudo, jaz se še za računalnik nisem mogla spravit, da bi kaj napisala, komaj sem spravila tri tedne iz sebe kaj ven. Potem je šlo pa samo navzgor.
Ob podpori sotrpinov sem vzdržala, čeprav sem vsak dan odštevala, prištevala dneve, kdaj bo AD prijel.
Ja, stranski učinki znajo bit zelo hudi. Jaz sem imela vse stranske, ki so bili našteti v navodilih, pa me zdaj poglej , sem potrpela, sem trpela, zdaj nič več, razen občasno.

Bodi vztrajna in ne obupaj

[Sofia-Del_Sati]

Malo prej sem šla ven s kužiko....

...ful lepo vreme, sočnek (aleluja, opazim vreme!!!)...

.... ampak samo med par ljudi sem mogla it, še to ne v skupini ampak en po en, ko se pač srečaš na sprehodu....

.... PA SM ZDELE ČIST HIN, BREZ ENERGIJE, VOLJE, ZEBE, IDT.

Tko pred ADji nism nkol čutla oz. tazga strahu!!!

lp-Sofie v k....!

[alexx]

Sofi...res je, da se večina pri začetku jemanja AD-jev zelo slabo počuti. Tako hudo me ji zate. Drži se.


P.S. Katere že jemlješ?

[Sofia-Del_Sati]

P.S. Katere že jemlješ?

Asentra 50 mg, pol pa 100 mg .... če naum prej prenehala, ker to ni za nkamor. Ne morm manjkat na šihtu 2 mesca!!! 

[alexx]

Poskusi še malo izdržati Sofi. Vem iz lastnih izkušenj, da traja skoraj povsod okrog mesec dni (raje še kak dan več), da je najhuje za nami.

 

[Sofia-Del_Sati]

Hvala alexx.

Na srečo imam sila razumevajočo os.zdr., čeprav sm sprva mislila, da me ne razume. No, zdaj me je rešila, ker če bi me zdj, v tem stanju poslala na šiht, bi se pa res sesedla - ker zdaj ob Asentri sem že 5x bolj živčna, napeta in sfriznem ob ljudeh, čisto vsakomur!!!

No, dejstvo je, da če se 1% ne bom čutila izboljšanja, in me bo vseeno poslala na šiht, bom byby, ker tega res ne morm, ne bom, in ne zmorm prenašat! Ok, dost javkanja  , gremo step by step 

ok, sam danes 8x tesnoba, drgač se pa počutim "enkratno" 

[Sofia-Del_Sati]

počasi me vse mineva....

sem hotla ta teden brat literaturo o samozavesti ipd. - pa me je minilo!

sem imela danes psihiatra, ki mi je the best - sm skenslala

bi mogla met obisk - sm skenslala

edino dobro stvar, ki jo bom na tem svet naredila je, da bom jutri pomagala staršem drva zlagat, potem grem pa domu.

najbolj pa me mori, da imam sedaj tak strah pred vsem (družbo, gužvo in službo), da me dobesedno OHROMI! torej, kako naj grem ven iz hiše? k dr.? k psih.? nikako!

vatever, vse je v naši glavi, res, samo nisem vedela, da je lahko tako nemogoče dostopati v lasten bit, um, duševnost in ne vem čega še; v lasten mene!? Sofie

[Sofia-Del_Sati]

No, pa sm spet mal "up", da lahko poročam, kako poteka mein kampf 

Skratka, od 7.1.2011 prvič v lajfu jemljem AD (Asentro). Niti sanjalo se mi ni, da me bo to tako zatolko in pobilo. Pa kok sm bla šele sitna!!??

V tem času sem tudi staršem že povedala svojo zgodbo, roko na srce, v zelo olepšani obliki! Pač dost je že, da sm omenla pojme kot so: težava (slavna jaz, ki zmorem vse sama), poraz, strah pred ljudmi, sram, psihiater, psihoterapija, zdravnica, pomirjevala in ene tablete. Izpustila sem: samomori, prisilne misli, depresija, spanje v dnevih, hujšanje, karting po (avto)cesti, ipd.
Starša sta sprejela stanje, marsikaj sem tudi sama spoznala (priznanje mami, da tudi ne mara družbe, očetovo nesprejemanje mene v 2 zadevah (ni dost v samo eni, ne?)), in šla bosta v skupino staršev pri mojem best psihiatru.

V skoraj 2 tedenskem jemanju AD ni treba posebej omenjati, da se ti vse slabo v tebi povzdigne za 3,5,10x, vse dobro pa izgine. Počutila sem se prazno, nič več me ni veselilo in sam čakala sem, kdaj bom spet šla iz tega sveta. Spet! Grrrrrrrr
Dolgo sem se počutila na 1 (na lestvici od 1 do 10, kar je zame 1 pomenilo, da si z eno nogo že v grobu!).

Pa spet iz obupa kontaktiram psihiatra, da kaj naj naredim??!! Vse že morim, mineval me je vse, sam še vegetirala sem. Najbolj sem se bala, da če bi bila 2 meseca doma, da ne bi imela pravih AD in bi jih potem menjala???!!!! No, v službo če me pošlje os.zdr. tisti trenutek zapeljem z avtom nekam, ker enostavno duševno ne zmorem met folk.
Da ne zaplezam.
Skratka, psihiater me je danes potolažil, da ti neg.uč. morajo biti, kajti če jih ne bi bilo, bi to pomenilo, da ni pravi AD. Ker pa so, pa bo prišlo do izboljšanja (iz njegovih ust v božje bobniče!!). Jutri bo 14 dni kar jih jemljem in se počutim kot kompostnik - kjer se vse smeti nabirajo in še ni njegova vloga, da nahrani vrt, kjer bodo rastle rožice in se pasle čebelice 
Zaenkrat so samo še muhe, CC, une ta velike zelene, kosmate in ta težke.

Ampak, upanje ostaja in spet sem se premaknila za en korak naprej..........čeprav me čaka še 365.000 stopnic.

Sem pa kar utrujena od vsega tega, kar se dogaja. Upam, da bo vsaj vnukom zanimiva ta zgodba 

Hja, celo noč ne bodo potem spali, ker bodo čakali na ta moj strah, Sofko strah!!!

Pozdravček.....Sofie 

[piaa32]

Sofia,

redno prebiram tvoje postre, čeprav sama najbolj trpim za paničnimi napadi. Sama jem Asentro 100mg ze 10 tednov, + Helex, pa stanje se vedno ni dobro. Nekaj dni vmes sem ze bila ok, vceraj in danes pa groza. Komaj se lovim, da ne bom zgrmela, glava me boli, srce mi tolče. Komaj sem odpeljala hčerko do smucisca, tam sem mislila, da bom omedlela. Grozno mi je, edino ok je, ko lezim.

Vse dobro,

Piaa

[Sofia-Del_Sati]

Hojla Pia!

Lahko ti samo rečem, da sem od ponedeljka (17.1.) stalno vegetirala doma, se počutila prazno in sam čakala sem, da se fentam. Tako, da sem potem nujno kontaktirala psihiatra, kjer me je pomiril in sem bila tisti dan cel dan zadovoljna, lahko clo rečem srečna.

Kaj pa danes? Na moj rojstni dan?

Skrbi me, ampak bom priznala na glas....čeprav sem ga nekak vesela in tudi vidim lepe stvari okoli mene, kar prej nisem, cenim bitja, ki so okoli mene (starši, prijatelji, kužka,...),..., vseeno po tihem razmišljam o koncu!!?? In tega me je strah.

Pa vem, da morajo nekak prijeti ti AD, če ne mi ni nekak spasa al kk? Nagibam se k temu, da bi šla nazaj na psihoterapijo vendar k drugemu seveda. Pa tud drug SIP.... samo ne vem kam??? Kateri je OK, da se ne bom spet zaj....!

Tak da, se vračam v življenje, vendar vseeno, nekaj me vleče v globino, pa ne vem kaj in zakaj. Možno, da ves ta strah, ki je zdaj ob jemanju AD zeloooo velik in ga ne morem kontrolirati, kar upam, da bo potem šijuuuuu!!

Kaj naj rečem? Držmo se. Vsi!

Pozdravček.......Sofie danes stara eno leto več kot včeraj!!! 

[alexx]

Tak da, se vračam v življenje, vendar vseeno, nekaj me vleče v globino, pa ne vem kaj in zakaj.

Seveda veš Sofi. Samo še malo časa še rabiš, da se iskristalizira. Sploh pa poskusi ne razmišljati o globini. Razmišljaj o širini...zelenih poljih in modrem nebu. Pa tudi AD-ji bodo počasi še prijeli, in bo kmalu bolje.

32 let...še vse je pred tabo. Moja najboljša leta so bila od 36 do 40. Tako, da imaš še čas.

[Sofia-Del_Sati]

Tak da, se vračam v življenje, vendar vseeno, nekaj me vleče v globino, pa ne vem kaj in zakaj.

Seveda veš Sofi. Samo še malo časa še rabiš, da se iskristalizira. Sploh pa poskusi ne razmišljati o globini. Razmišljaj o širini...zelenih poljih in modrem nebu. Pa tudi AD-ji bodo počasi še prijeli, in bo kmalu bolje.

32 let...še vse je pred tabo. Moja najboljša leta so bila od 36 do 40. Tako, da imaš še čas.

 

[piaa32]

Sofia,

ne razmišljaj tako, vse bo še dobro. Sama sicer nimam črnih misli, vendar tudi mene napadi panike ubijajo. Vendar potrebno je verjeti, da bo nekoč bolje, vsem nam. Kakšno imaš pa službo?

Sicer pa, vse naj naj za tvoj rojstni dan, preživi ga mirno in v krogu ljudi, ki jih imaš rada.

Piaa

[Suzy]

Sofia
Tudi mene velikokrat potegnejo globine Sofi,pa še zmerom nek svetli žarek posije,četudi sem zelo globoko,...drži se,si ena fajn punca in v tebi je ogromno pozitivne energije..

[trzinka]

Tak da, se vračam v življenje, vendar vseeno, nekaj me vleče v globino, pa ne vem kaj in zakaj.

Seveda veš Sofi. Samo še malo časa še rabiš, da se iskristalizira. Sploh pa poskusi ne razmišljati o globini. Razmišljaj o širini...zelenih poljih in modrem nebu. Pa tudi AD-ji bodo počasi še prijeli, in bo kmalu bolje.

32 let...še vse je pred tabo. Moja najboljša leta so bila od 36 do 40. Tako, da imaš še čas.

tole pa drži kot pribito, se strinjam Ampak Alexx, tudi med 40 in 50 znajo bit lepa leta

Sofi, drži se

[alexx]

Ampak Alexx, tudi med 40 in 50 znajo bit lepa leta

Se strinjam, s tabo. 100%. Jaz najlepša še čakam.

[trzinka]

Ampak Alexx, tudi med 40 in 50 znajo bit lepa leta

Se strinjam, s tabo. 100%. Jaz najlepša še čakam.

kdor čaka , dočaka, ziher, sem prepričana. Ti si pa itak na dobri poti, bejbi

[klinček]

živjo sofija!

prebrala sem zadnjih 10 tvojih sporočil in ti moram povedat, da so identične mojim misli! pred enim letom sem delala samomor ko sem zapeljala z avtom pred vlak. nikoli ne bom pozabila trenutka pred trkom, smrtni strah, trobljav vlaka, zavore, trk, zvok, prevračanje, lomljenje stekla, sproženje blazine, odvrtavanje sveta in tema. preživela sem! zelo dolgo sem se zdravila v bolnici in ni dolgo, ko sem šele prišla domov. danes hodim k psihiatru zaradi tablet in k psihoterapevtu. ne bom rekla, da sem bolje, se pa veliko boljše počutim, ker sem dobila še eno možnost. zato bi ti rada rekla, da te zelo dobro razumem: imela sem predtem veliko misli o samomoru, preden pa sem ga zares storila, sem se počutila tako kot ti danes. tudi jaz se bojim vlakov, takrat pa mi je bilo čisto vseeno zame.

želela bi ti svetovati, da prvo, kar moraš nujno narediti je, da najdeš dobrega psihiatra ali terapevta!! sama sem pred samoomrom čutila veliko osamljenost, da me nihče ne razume, čeprav sem obiskovala skupino za samopomoč. vendar v tistem mesecu obupa, ni bilo toliko glasu od mojih prijateljev, bila sem sama in enkrat sem imela zadosti. zato sofija, strokovnjak je tam, da ti pomaga, vedno in kadarkoli. ljudje so včasih ob tebi, včasih pa ne in ravno sedaj čutim, da si sama. še posebej, ko praviš, da je že vse brezveze. ni brezveze! verjemi mi! najdi si dobrega psihiatra/terapevta in ti bo lažje. to so ljudje, ki poznajo stisko in še bolje, poznajo rešitev. manjka samo še povezava med vama in empatija, pa je rešitev na vidiku.

sofija, stara sem 35 let, samska in če želiš, me lahko kontaktiraš kadarkoli. jaz vem, kako je, če rečeš A, pa se ravno v tistem trenutku ne najde nihče, ki bi rekel samo B - da bi ti bilo lažje. a imam prav?
kaj šele za kakšen kratko vzpodbudno besedo, ali klepet.

ko sem se jaz odmaknila od skupine in foruma, pa sem bila vsak dan prisotna, je bil to že znak, da me mineva živeti. znak, da se počutim samo. znak, da se počutim nemočno in ko je smrt edino prava rešitev. in enkrat sem res to storila. spomnin se, da je bilo pred tem glavnim obupom, veliko jeze in nemoči, kar razbiram iz tvojih občutkov. javljaj se sofi - jaz vem, kako se lahko zgodba konča.

sončen pozdrav od K.
(katarina)

[Sofia-Del_Sati]

Hvala Klinček