Vsiljive misli ...

[himiko]

o zdele se pa počutm dost bolš in po parih dneh spet mal bol optimistično gledam na stvari.

To Onix, pocasi bo slo na boljse!!!

Drzi se 

 

Himiko

Ps vikend pa je bil po moje tak tud zarad nenadne spremembe vremena, pa se luna raste... Ti se sam drzi!!! Teorija ti je ze itak jasna, ostalo bo slo pa pocasi samo od sebe naprej!!!!!!

[Onix]

Himiko hvala za vzpodbudo

Ja res je, pomoje je imela nenadna sprememba vremena kr velik vpliv name. Mene vsaka sprememba vrže iz tira. Dons sm meu pa ful grozno nočno moro, ampak zdj se pa kr uredu počutim. Moti me pa zelo to, da imam občutek da imam šibko desno roko in nogo. Kr sm prebral je to lahko simptom tesnobe. Seveda se pa jes pol še tolk bolj posvečam temu in je še tolk slabši občutek.

[Koki]

Onix, čimbolj se zamoti, pojdi na sprehod, v naravo, to zelo pomaga. Pokliči kakega prijatelja, da se zamotiš. Drži se.

[Arwen]

Ja res je, pomoje je imela nenadna sprememba vremena kr velik vpliv name. ..

ej, včeraj, sploh pa v soboto, je bilo precej ljudi popipsanih - vroče kar naenkrat, soparno, dol je pritiskalo.... tko da nič čudnega za bolj tko tko razpoloženje 

[himiko]

Moti me pa zelo to, da imam občutek da imam šibko desno roko in nogo.

podobne obcutke sem imela tud jz - pri meni je blo to zarad tesnobe. Glej link:

http://www.anksioznost.net/simptomi

Po vsej verjetnosti je nekaj takega tudi pri tebi. Ce ne bo izzvenelo - ce gre za tesnobo, bi skoraj moralo - pa se le oglasi pri osebnem zdravniku. Vendar kot receno, mislim, de gre za precej klasicn simptom povisane tesnobe - na to kaze tud tvoja nocna mora...

Te pa razumem glede posvecanja temu... poskusaj te misli vseeno odmislit. Npr mene je skoz stiskalo pri srcu, pa mravljinci itd... Pa nekak sem se prepricala, de je to tesnoba...

Dragi Onix, drzi se,

pa novim zmagam naproti!!!

Himiko

[Onix]

Hey

Ja sj pomoje je tesnoba, ker v resnici sploh nimam šibke roke, samo tak občutek imam. Pa ta derealizacija je smotana, to se mi je pa nrdil zato, ker se je kr naenkrat tolk sonce pokazov, pa nisem navajen, mi je pa use čudno. No se bom že navadu, dons je dost bolši dan kot učerej. Aja pa če vzamem apaurin tud ta občutek šibke roke izgine, tko da more bit res od tesnobe.

[tinkibinki16]

Ojla,

No jst se pa oglašam prvič, čeprav sem že več postov prebrala. Sicer se borim z depresijo že od septembra (takrat sem se jo zavedla - mogoče je bila prisotna že prej). In sicer so se mi začele anksiozne motnje ponavlajati ponoči. Mimogrede pa še omenim, da sta takrat moji punčki dopolnili eno leto....Tako se nekako to opisuje lahko tudi kot poporodna depresija ali pa ne.
In ker sem bila prepričana v to da zmorem sama premagati zo sranje (enkrat sem lažjo obliko pred 10 leti že), sem se mojemu krogu ljudi zelo odprla in vse povedala a ni pomagalo. Odšla sem k psihiatu, ki sem ga klicala v paranojičnem stanju in ta mi je pripisal Cipralex. Uglavnem se je stanje od jan. do feb. stabiliziralo, marca je bilo skoraj odlično, sedaj me pa spet mučijo  vsiljive misli. Tega se je izgleda najtežje znebit. Sicer niso tako močne, a se jim še vedno prepuščam. Vem, da je doza mojih zdravil majhna, a bom poiskusila kar tako naprej. NO uglavnem sem hotela pripomnit, da ta luna res deluje.

[Gigli]

Heey Tinkibinki 

Ja imaš prav. Anksioznost ter prisilne misli so res najtrši oreh..no vsaj zame! Depresija se je dokaj hitro poslovila, anksioznost je se vedno prisotna vendar ne neobvljadljiva (zaenkrat), vsiljivke pa se kar vztrajajo in vztrajajo. Jah če tako pomislimo, so se tudi zeelooo dolgo "packale" oziroma vsaj pri meni se celotna zadeva vleče že od zgodnjega otroštva...
...vrjetno bi mi bilo z višjo dozo veliko lažje ampak kar odlašam...in upam, da mi bo tudi tako uspelo!

Lep da,
Gigli

[Latifa]

Živjo vsem,
se kar strinjam, da so tele vsiljivke tako trdovratne, da adijo. Drugač je pa tud pr men neki na tem, da je marsikaj še iz otroštva. Ni mi še čist jasno, kako se tega lotit, ampak počasi se daleč pride 

Jst grem pa jutr h zdravniku, pa ji bom rekla, da mi zviša, ker 20 mg mi ne pomaga lih preveč.

Punce, fantje držte se 

[tinkibinki16]

Ojla,

Jaz pa ostajam na 10 mg Cipralexa in že za to vzet sem morala moj ego spravit na kolena. Saj pravim da je že zelo bolje, a še vedno nisem stara jst. Tem vsiljivkam se včasih celo nasmejem. Kdaj me pa spravjo v hud obup in pol me seveda drži kar nekaj časa. Sem se pa precej posvetovala z mojo psihjatrinjo in mi je šla zelo na roko. Na začetku sem imela terapije na 14 dni, ker sem imela paniko jemat zdravila (še preden vzamem aspirin dvakrat premislim) in sem imela neke fleše glede stranskih učinkov. Zdaj se temu samo še smejem, ker me ona vedno opomni na to da sem k njej pridivjala z velikimi očmi, kaj to zdravilo dela ...Men se je bledlo od stranskih učinkov; kar sem jih prebrala je mene garant prijelo, pa še kak več. Mi je pa sedaj toplo priporočala naj ostanem na tej dozi in naj se tudi sama malo potrudim. Je pa res, da se že od začetka ne izogibam dogodkom, ki mi sprožajo te usrane misli. Ne vem če je to dobro al ne, toda od vedno sem neke vrste upornik. Je pa res da sem poznala tesnobo že kot majhna deklica, potem se je ta izgubila, pri 20it bruhnila nazaj in odšla, zdaj jo pa pri 30ih pa  spoznavam na potenco. Mam pa od nekdaj bujno domišljijo in mi ta zdaj prav nič ne koristi. Iz muhe namreč naredim slona. In tako je z mojimi mislimi...Na začetku je še sprejemljiva, pol pa meljem in meljem in zrežisiram najhujšo srhljivko. Mam pa hvala boguuuuuuuu najboljšo prijateljico, ki to sranje pozna od blizu, tako, da nisem nikoli rabila skupinskih terapij, ker mi je ona s svojo izkušnjo najbolj pomagala, da sem najhujše prebrodla. Tako, da se mi zdi v redu, da obstajajo taki forumi, da se ljudje lahko izpišejo, ker verjamem, da velika večina nima te sreče, da lahko z nekom odkrito spregovori kaj se mu plete po glavi.

[Latifa]

Hej,

hehe, pri men je blo tud tko. Me je psihoterapevtka prašala, če mam stranske učinke, pa sem ji rekla, da ne preveč, da sem jih pa mela, preden sem šla na tablete. Pa se mi je sam nasmejala.

To da se izpostavljaš, je pa samo dobrodošlo, ker s tem misli izgubijo nadzor nad tabo oz. izgubijo na intenziteti, tko da dobra si. Jst sem se jih ful dolg otepala, pa je ratalo, kar je 

Mam pa od nekdaj bujno domišljijo in mi ta zdaj prav nič ne koristi. Iz muhe namreč naredim slona. In tako je z mojimi mislimi...Na začetku je še sprejemljiva, pol pa meljem in meljem in zrežisiram najhujšo srhljivko.

Men se tud to dogaja, da včasih sploh ne vem, kaj točno je vsiljivka. In pol sem vsa prestrašena in tečna.

Uživajte v tem lepem sončnem dnevu 

[Onix]

Hey 

Te misli so res ful trdovratne, pa prav tako tesnoba. Jes kdaj res dvomim vase, kaj sm jes, kaj je pa OKM. Pri ns OKMjevcih je značilno, da se otepamo vsega slabega na sebi, to nam pa povzroča ful tesnobe. Vsak človek ima dobre in slabe misli, samo mi slabih ne moremo sprejet, zato se nam pa tolk vsiljujejo, pa nam povzročajo stisko. Latifa vso srečo dons pri zdravnici, pa mislim, da se ti splača probat z mal večjo dozo. Upam da ti bo pomagalo.

Onix.

[Latifa]

Thanks Onix, tud jst upam, da bo večja doza še bolša 

Drugač pa, sem dobila tablete še za en mesec, pa mi je rekla, da potem dobim še za en mesec, pol bo pa počasi treba ukinjat. Haloooooooo, po treh mescih bom jst lih tok pri seb, da bom sploh začela delat "na seb". In ne vem, kaj naj ji rečem, ker če ji rečem, da ni nč bolš, mi pa hoče druge tablete dat, al pa pomirjevala. Jst bi jih pa rada jedla vsaj eno leto, da med tem tud kej zase nardim. Ker, če sem vsa napeta, živčna, tesnobna, pol itak ne moram nič. Mah ne vem... 

Lep večer

[Onix]

Hey Latifa,

Ja to je pa res čudno, nevem kr jes vem moraš tablete jest ful dolgo pri teh vsiljivih mislih. Še za depresijo jih ješ vsaj 6 mesecev, probej se pogovort z njo glede tega. Če ti pa ne bo odgovarjala potem ti pa svetujem, da si poiščeš drugega terapevta. Pa sploh je brezveze začet, da pol po 3h mesecih nehaš, ker primejo šele po 2h mesecih ornk pri OKM. Kako pa si drugač kej? Jes se kr borim zadnje dni, mam kr probleme sam s sabo .

[Latifa]

Sej maš prov, ne vem kaj ta zdravnica misli, da bom iz dons na jutr ko rožca??  sej si nič ne želim bolj, kot to, sam če pač ne gre, so pa zato tableti. Ona je splošna zdravnica, zato pa ne vem, kam naj se v primeru, da mi ne da več tablet, obrnem. Na psihiatra ?

Drugače sem pa kr cool (trkam), so ful nihanja, pa strah je pri men ful prisoten.

Onix, dokler se boriš, je OK in kar nadaljuj, enkrat bo te borbe konec (v smislu, da boš zdrav, da ne bo pomote). Te pa popolnoma razumem -  ko smo v redu, je enostavno deliti nasvete, ko pa smo na tleh, nam grejo pa skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven.

Kaj pa kej počneš, ko je tako lepo vreme, men se tok kolca po rolanju, ko sem zaprta med štirimi stenami v službi. Greš kaj vn, sprehod, kavica (sok...), ... a si bolj notr?

[himiko]

Sej maš prov, ne vem kaj ta zdravnica misli, da bom iz dons na jutr ko rožca??  Sad sej si nič ne želim bolj, kot to, sam če pač ne gre, so pa zato tableti. Ona je splošna zdravnica, zato pa ne vem, kam naj se v primeru, da mi ne da več tablet, obrnem. Na psihiatra ?

Latifa, v tem primeru se kar obrni na psihiatra. Pristop splosne zdravnice je vsekakor problematicen. Morda bi bilo smiselno, da bi si ze kar sedaj poiskala kaksnega specialista, in sicer zaradi cakalnih dob. Sploh pa, kot je napisal Onix, so 3 meseci premalo.

Drzi se Latifa!

Ps

ko smo v redu, je enostavno deliti nasvete, ko pa smo na tleh, nam grejo pa skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven.

Se cist stinjam 

Pss Onix, tud jaz nima najboljsih dni ta cas. Sicer "funkcioniram", a to ni to... A bomo, a ne!!! Mormo, ce smo ze tok dalec prisli!

Drzita se oba,

Himiko

[Onix]

Ja pomoje bi blo ql, če bi se obrnila na psihiatra. Ker če boš po 3h mesecih nehala, ti lahko ADji naredijo več škode kot koristi. Ker kot si sama rekla, če hočeš biti brez tablet ql, potem je treba prej velik delat na svojih miselnih vzorcih, pa še to se fulim zgodi, da ko nehajo, se spet poslabša. Jes se trudim, da se mal vn spravim, grem na kkšn sokc pa mal na sprehod, pa na balkonu sm velik in kadim haha. Sj zate sm tud prepričan, da ti bo s časoma ratalo premagat vse to sranje, in ti res privoščim, da bo to čimprej. Pa ful se mi zdiš močna oseba, to da ti rata it delat za 8 ur na dan je res velik uspeh. Jes pomoje še kr en cajt nam tolk močn, da bi mi kej tazga ratal. Probej se čim manj sikirat za nihanja, do zdej sm še pri useh opazil, da jim počutje skos niha. In meni tudi, kr izrazito. Kdaj sm čist zbegan ker res nevem kako sm lahko npr. zvečer tolk ql, popoldne pa čist u moškemu spolnemu organu.

Drži se, Onix  

[Onix]

Himiko itq da bomo zmogli . Jes se tolažim s tem, da če sm res pekel preživel, potem bom tudi tole malo slabše obdobje.

[Arwen]

potem bom tudi tole malo slabše obdobje.

itaq 

[smotka]

A ma kdo kdaj občutek, da tega ne prenese več in da je sam še vprašanje časa kdaj bo mel vsega dovolj in si kej naredu??!

Jst sm mela učeri grozn dan, u obup me je pa spravla u bistvu malenkost... Iz čist normalnega stanja se mi zdi, da sm padla hudo depresijo... tako obupno nihanje, zarad ene malenkosti... In se še cel dan nism mogla h seb spravt, in samo razmišljala sem o tem, zakaj mi je sploh treba to prenašat??!

Lp