FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
ponedeljek, 25. maj 2026 ura: 13:58


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1] 2 3 4 5   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Želja biti oče kjub anksi, depri in genom....  (Prebrano 22561 krat)
Lost
Administrator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 8.089


I'm not lost, just undiscovered.


« dne:: petek, 09. maj 2008 ura: 22:44 »

Le kaj je z Lostom....njegovi vrstniki, prijatelji znanci....vsi imajo partnerje in večina že otroke.
On pa se vedno bije boj s svojimi vzorci in ankso.....sicer uspešno...samo zmanjkalo mu bo časa.
Saj uredi misli.... Cry in umiri telo......toda dejstva da mu zivljenje kljub trudu povzi skozi prste.
Podedovani geni....se bo anksa in depra prenesla tudi nanj ?  nehvala jok



Prijavljen

Štoparski vodnik po poteh anksioznosti in depresije www.nebojse.si
marika
gost
« Odgovori #1 dne:: petek, 09. maj 2008 ura: 22:53 »

Dragi Lost!

Menim, da moškim ne bije biološka ura tako hitro kot ženskam. Zato ne skrbi, časa imaš več kot dovolj. Ko boš našel pravo partnerico, bodo zagotovo tudi potomci. Pa ne delaj si skrbi, da bodo dedovali tudi tvoje hibe, zaradi mešanja genov s partnerico, bo zagotovo nastala kakšna zanimiva kombinacija in zanimivo bitje. Itak so vsi ljudje neki unikumi s takšnimi in drugačnimi posebnostmi.

Le pogumno!

marika
Prijavljen
alexx
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.216



« Odgovori #2 dne:: petek, 09. maj 2008 ura: 23:06 »

Lost. Kdo so *vsi*? Ne maram izraz *vsi*. Ti si ti. Krasen moški ki ima pamet, sposobnost, znanje. A pri tvojih letih skrb? Naj postrežem z statistiko v Sloveniji. Povprečen moški ima prvega otroka pri 29-ih letih. Eni dosti prej...eni pozneje, pa se pogliha. Če te skrbi psiha še ena informacija od včeraj. 25% Slovenske populacije ima težave z depresijo in anksioznostjo. A potem nihče ne bo imel otrok. Ne ga biksat. dft007
Prijavljen

alexx Afro 
DAMa
Administrator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Prispevki: 1.839



« Odgovori #3 dne:: petek, 09. maj 2008 ura: 23:31 »

Lost, a veš, da imam iste pomisleke kot ti, čeprav sem poročena in vem, da bo v naslednjih letih kak prirastek najbrž  Kiss

Ampak tako gledam na tole... Če bo podedoval, v redu. Mislim, da bo imel veliko srečo, ker bo imel starše, ki to razumejo in mu bodo vse razložili in ga podpirali! Marsikdo nima te prednosti, tako da se nima česa bati. Če mu bo hudo, ga bom držala trdno za roko. Smiley
Sploh pa - če podeduje to, bo gotovo tudi druge, lepe in pozitivne stvari. Tako da se nimam česa bati, ker mislim, da sem jaz super, zakaj ne bi bil tudi on?
Prijavljen

Pogum potrebujemo, da vstanemo in spregovorimo; prav tako pa ga potrebujemo, da sedemo in poslušamo.
bikica66
DAM
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2.109



« Odgovori #4 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 00:18 »

Joj,joj , Lost ti me pa znaš razjetiti  Angry Saj veš,da se učimo ,da gre pri nas vse skupaj počasneje .
Si krasen moški,vedno in povsod pripravljen pomagati in kako lahko sploh pomisliš,da bi te ena " fejst " bejba sploh lahko zgrešila.Tvoji bodoči partnerici malce zavidam,a tebi resnično iz srca privoščim res vse najboljše.Kdor išče ta najde,včasih pa te amor najde sam od sebe pomezik
Danes se pa moški sploh kasneje zavezujejo in odločajo za očetovstvo.Moj sosed izredno fajn pob,se je poročil pri 40 in čez leto postal očka.Tako,da vedi nikoli ni prepozno  oki

lp
Prijavljen
krasendan
gost
« Odgovori #5 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 00:50 »


Ampak tako gledam na tole... Če bo podedoval, v redu. Mislim, da bo imel veliko srečo, ker bo imel starše, ki to razumejo in mu bodo vse razložili in ga podpirali!

super je tole dama napisala...

 tudi meni se zdi strah odveč...kolikor sm te uspela spoznat si super in vrjamem, da se ti bo želja uresničila...in res je, nikoli ni prepozno...

pozdravčk
Prijavljen
samajka
gost
« Odgovori #6 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 02:07 »

Dragi Lost,

zabolele so me tvoje besede, morda, ker so mi nekako domače... Pa bi ti rada odgovorila, da še obstaja pot v raj...

Ker se rada izražam z glasbo, naj te z njo tudi popeljem tja. Želela bi si, da nimaš težav z angleščino...

http://www.youtube.com/watch?v=ww8wqEgFIA8&feature=related

Si zdaj zaslužim kakšno palmo s tvojega drevoreda? Smiley

Samajka
Prijavljen
Lost
Administrator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 8.089


I'm not lost, just undiscovered.


« Odgovori #7 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 06:18 »

Hvala vsem za odgovore. Vse te misli sem vceraj dokaj hitro "pospravil" in nekako zaspal.
Novo jutro....samo neprijeten obcutek....na solze....nemoc....toda vse je na papirju in čaka
na terapevtko. Povod za to je bila informacija da bo nekdo ki mi stoji ob strani in me razume
postal ocka. In prva misel , "KAJ bom pa sedaj pocel v njegovi druzbi, on se bo posvetil otroku,
jaz pa o tem nimam pojma"  in potem plaz drugih misli.....In da pokazem vsem vam, da kjub
rednem delu z terapevtom in vsem izpostavljanjem pride dolocen dogodek ki ti zavrti "FILM"
Je pa to samo avtomatska misel.....ki se jo z vajo da "onesposobiti" vsakorkat hitreje.
Hvala se enkrat za spodbudne besede, tako kot vedno bom uposteval vase nasvete in tudi porocal.
AM ki so sledile so mi "prepovedala" vse plane ki sem si jih zadal za ta vikend, ker si tega ne zasluzim.
Toda dal jim bom po repu. Pocel bom vse kar sem si ze pred tem zastavil....pa da vidimo kdo
bo zmagovalec na koncu.Lep vikend vsem....ne dovolite AM da kontrolirajo vase zivljenje,
ker so samo avtomatski pilot, in vas peljejo po isti poti, ne pokazejo pa vam ostalega.
Prijavljen

Štoparski vodnik po poteh anksioznosti in depresije www.nebojse.si
lunca
gost
« Odgovori #8 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 08:13 »

Lost, vse ob svojem času ... vem, da boš čudovit partner in čudovit očka  Grin
če bi se pa rad kdaj odklopil in se popeljal v otroški svet ... pa vedno dobrodošel pri meni, moj mali te bo utrudil do amena ...in nasmejal do solz ... toliko energije v tako malem bitju  :Smiley unsure

lepo bodi,

lunca ti pošilja velik objemček  Grin
Prijavljen
mina
gost
« Odgovori #9 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 08:34 »

Dragi Lost,

jaz sploh ne bi smela biti depresivna, saj prav gotovo nisem podedovala genov za to. Sem pa rasla v takem okolju, ki me je pahnilo dol.
Torej - tvoj otrok se bo že lahko rodil s kakšnim "čudnim" genom, bo pa rastel ob fajn očetu!

Ne vem, komu bolj zavidam?! Tvojemu "prihajajočemu" otroku ali tvoji bodoči partnerki!
Negativne AM pa pusti v zapiskih z delavnice...in uživaj v mladosti...

Pozdrav z Obale sunny, Mina
Prijavljen
urssska
gost
« Odgovori #10 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 09:32 »

Ja, res je Lost, ne skrbi, moškim ne zmanjka tako hitro časa za otroke...Vse, ko bo čas za to. In premagal boš to presneto stvar, saj veš, da je možno... pomezik
Prijavljen
moonica
Druge motnje
Expert
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.667



« Odgovori #11 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 18:59 »

Me je kar stisnilo ob tem ... verjetno ker imam sama podobne misli ... si moram DAMine in Minine besede nekam na vidno mesto dat!
Dobro si napisal v zadnjem postu Lost ... uživaj in kar po tej poti naprej! oki
Prijavljen

Ni pogumen tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki ga je, pa ta strah premaga!
ZgubljEna
Druge motnje
Izkušen član/ica
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 269



« Odgovori #12 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 19:07 »

mja tud mene mal panika grab ob misli na otroke.... sam ne v tem smislu, da bi otrok to podedoval. mene daje preganjavica, ker sm v zvezi, kjer ne vem kako bi loh vzgajala otroke, zato ker se midva s partnerjem tko al tko ne razumeva vec kej posebej dobr, kaj bi sele blo ce bi mela eno malo bitje, ki bi postalo skupna obveza in povod za sklepanje kompromisev, ki jih pa seveda nisva sposobna (oz vsaj js ne)... po drug stran pa v tem stanju k sm si ne upam prevzet odgovornosti za eno nebogljeno bitje, ki bo moglo gledat moje izpade in cudna nihanja razpolozenja...

se zase ne znam skrbet... Smiley
Prijavljen

todo en la vida tiene solución, menos la muerte...
Starlight
gost
« Odgovori #13 dne:: sobota, 10. maj 2008 ura: 19:54 »

lostk,...
dobro ves kaj sem ti napisala ze 100x...in ti bom se v 101....
si cudovit, simpaticen, dobrosrcen in ljubezniv clovek,..vedno se obremenjujes glede partnerstva, in kako bo slo naprej,...dobro poznas moje besede,..da tista ki te bo resnicno ljubila, te bo ljubila ne glede na vse tvoje "napake" in ne glede na bolezen,...stala ti bo ob strani v dobrem in slabem,... samo ne hiti z glavo skozi zid,..pocasi,..ne isci, bodi najden, spontano,...
tudi jaz sem si neskoncno zelela otroka,...pa ce pogledam zdej nazaj,..sm lahko vesela da ga nimam,..saj zelim imeti otroka s partnerjam ki me bo ljubil in kateremu bo druzina na 1 mestu,...

lostk samo glavo pokonci,...tisti prijatelji, ki so tvoji pravi si bodo vzeli cas zate tudi zdaj ko so starsi,...

keep the faith!

rtm
Prijavljen
bikica66
DAM
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Prispevki: 2.109



« Odgovori #14 dne:: nedelja, 11. maj 2008 ura: 00:43 »

Starlight  clap
Prijavljen
noelle
gost
« Odgovori #15 dne:: nedelja, 11. maj 2008 ura: 09:33 »

Lost, ne poznam te osebno, ampak iz tvojih prispevkov sem dobila občutek, da si zelo u redu oseba, pošten, prijazen, odkrit, vedno pripravljen pomagati, zanesljiv, imaš veliko srce ... zato ne dvomim, da boš dober partner in dober oče, ko bo čas za to ... in se strinjam z DAMo, da tudi v primeru, če bo otrok te težave podedoval, bo imel to srečo, da bo imel starše, ki ga razumejo in mu bodo stali ob strani ...

sem bila pa pred parimi meseci sama v podobni situaciji, ko mi je prijateljica povedala, da je noseča ... s fantom sta se preselila skupaj in bosta kmalu imela svojo družinico ... ko mi je povedala da bosta imela otroka sem bila zelo vesela za oba, potem pa sem avtomatsko začela razmišljat o tem, kako imajo vsi že partnerje, veliko jih ima tudi otroke ... jest pa niti partnerja nimam, pa še sama s sabo se moram ukvarjat ... ampak pač vsak ima svojo pot, in to posploševanje, da imajo pa res že vsi partnerje in otroke res ni realno, namreč jaz poznam kar veliko samskih ljudi, tako žensk kot moških ...

tudi sama si želim enkrat imeti otroke (rada bi imela 3 zardevam) pa se tudi malo bojim, da bo prepozno, namreč zdaj sem stara 26 let, pa da najprej sebe v red spravim, pa še moškega, s katerim bi imela otroke, najdem (kiselnasmeh) lahko še traja ...
« Zadnje urejanje: nedelja, 11. maj 2008 ura: 09:36 od Noelle » Prijavljen
Lost
Administrator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 8.089


I'm not lost, just undiscovered.


« Odgovori #16 dne:: nedelja, 11. maj 2008 ura: 09:47 »

Ko te premaga AM in anksa, potem ne vidis okolice in si sam z svojimi negativnimi mislimi.
Vceraj sem se z prijateljem pogovoril in je rekel da ga je bilo strah moje reakcije.
Sem "izginil" kot v megli, odklopil telefon, internet.....tako da me je vceraj poiskal in sva imela "pogovor"  zardevam Tudi z njegovo partnerko sva se pogovorila, tako da je zadeva za enkrat "v predalu" in
caka na terapevtko.In se vsi vaše misli, tak da dft001 moram ubogati... pomezik

 
Prijavljen

Štoparski vodnik po poteh anksioznosti in depresije www.nebojse.si
noelle
gost
« Odgovori #17 dne:: nedelja, 11. maj 2008 ura: 10:03 »

to je res ... ko enkrat padeš v negativno razmišljanje ne vidiš kaj se dogaja okoli tebe in potem porabiš ogromno energije, da se izvlečeš ven ... kljub temu ti na koncu vedno uspe priti ven pomezik ...

glede na to, kako veliko si že naredil zase, kako zelo se trudiš in kako dobro napreduješ, verjemi, da bo tvoj trud enkrat zares lepo poplačan ...

Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.469


vsi smo orli


« Odgovori #18 dne:: ponedeljek, 12. maj 2008 ura: 08:06 »

samo tole: glede ta to, da te dajejo skrbi že sedaj, je logičen le en odgovor: čudovit očka boš  Kiss
(s tem, da je ista šansa, da se karkoli podeduje, 50:50)
 
drugače se pa podpišem pod ostale komentarje.

arwen
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
cookie
gost
« Odgovori #19 dne:: ponedeljek, 12. maj 2008 ura: 18:07 »

Oh, ma, kolikokrat se to plete po moji glavi! A bom vredu mama? Ma, veste, da bom naredila vse, da bom! Samo, a sploh bom kdaj imela to možnost?! Sploh ne smem razmišljat o tem, ker takoj padem v slabo voljo,   v jok, hudo mi je, samopodoba spet na nuli... saj veste. Pa nimam depresije (vsaj mislim, da ne). Tako, da Lost, vem kako ti je bilo. Saj pride pa spet mine ampak jaz bi tudi rada bitje, ki bi potrebovalo mojo ljubezen, ki bi mu jo lahko podarila in ga postavila na lastne noge. In bila srečna, ko bo začel živeti SVOJE življenje. S vsemi minusi in plusi.

Ja, si želim. Seveda privoščim enako tudi drugim, samo ko je res težko gledat in sprejemat, da kar naprej ostajam sama... in spet padem v tisti začaran krog: nisem dovolj dobra, sem grda, neumna, nevredna nevemčesa, preslaba, brez veze je bit z mano, noben me ne bo maral... saj veste, kam to pelje... a je bolje, da nimam otroka, če nisem sposobna bit srečna?!
Prijavljen
Strani: [1] 2 3 4 5   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.075 sekundah z 21 povpraševanji.