It's too bad, but that's me :)

[majč]

  važi


maja

[Ventilator]

Brezpogojna ljubezen pomeni, da ne postavljaš pogojev, da boš ljubil, imel rad. Predvsem pa ne na način, da, če pogoja (želje) drugi ne izpolni, potem ljubezni ni.

Rada te imam, če dobiš petico. Rada te imam, če si odličen. Če otrok čuti, da ga brez petice nimamo radi, so to pogoji.

ni vse samo tržna niša.

Ljubezen do otrok ni enaka ljubezni do partnerja.
Ljubezen do otrok mora biti brezpogojna (vsaj v veliki meri), ljubezen do partnerja pa pogojna (čeprav morda ne povsem).

[Liber]

Ljubezen je ljubezen.

Kako pa ljubezen lahko pogojuješ? Ali jo čutiš ali je pa ne... Ali je na visoki ravni ali pa počasi bledi... V računalniškem žargonu sta samo možnosti 1 ali 0 


Čokolada je še vedno čokolada pa četudi pade v blato ali jo povozi kamion 

No tudi ko je Poli šla čez cesto je še vedno ostala Poli .. no Pašteta Poli    Šalo na stran.. Katero stran?
Na desno stran 


Ne vem točno kaj je moj point .. no mogoče to, da ko dosežeš en "level" ljubezni, oz čutenja do drugega, povezanosti in naklonjenosti - skratka določeno stanje ljubezni, ko nekoga spoznaš v dušo ali pa vsaj tako dobro spoznaš, da si trdno prepričan, da si tej osebi naklonjen brezpogojno , potem je to ljubezen, ki naj bi bila brezpogojna. In če jo čutiš do vseh si verjetno naslednji Jezus Kristus...
Za nas navadne smrtnike pa velja, da se občajno najprej nekako navežemo na določeno osebo preden kao ljubimo brezpogojno.



Jaz čutim brezpogojno ljubezen do mojih dveh mačk na primer. Mi je vseeno kaj naredita, čeprav bi rad videl, da bi se včasih obnašali malce drugače kot se   Mačkonarke sem dal samo za primer, obstaja še kdo, jih pa ni velik, to pa res   Sumim pa da mačke ne ljubijo mene brezpogojno. Težko rečt. 


Treba bi blo mal ločit ... ljubezen je eno parterstvo pa drugo in neka zveza, ki ima značilnosti partnerstva je zmeraj malo vprašljiva. V zvezi je običajno nek partnerski odnos, ki zahteva davek. Ta davek je lahko marsikaj. Morda prostor, denar, živci... Običajno se nekaj žrtvuje, razen če res ni nek uber krompir pa naletiš na sorodno dušo. Krompir oziroma sreša pa tako ne obstaja če si krojimo svoj svet preko svojih misli. Torej če nismo našli sorodne duše si je nismo primislili

Problem smo si itak sami sebi največji... Po moje še največ v tem, da nas tehnika oz splet in interaktivnost po svoje uničuje. V zadnjih nevem koliko letih so se pričakovanja ljudi spremenila. Želimo si vedno več in čim prej. Na 100 načinov vsak dan sprejemamo impulze kaj je dobro, kaj rabimo kako? vsak ima za nas nasvet, kdo ima prav, kaj pa če?...
Bla bla bla...
Too much information za to malo pameti kolker jo premoremo. Ustavi konje, pejt posodo pomit, rože zalij, pejt po kruh v pekarno, kjer se smeje simpatično dekle...

Ampak ne, ne moreš a ne? Ker si ujetnik sistema. Sistem je pa tak, da resnično samo NE UMNI uspevajo bit srečni v njem kot je povedala svetlolaska    Vsi ostali pa se zavedamo bednosti a ne najdemo načina za odklop. Delno že, morda postopoma in s časom.


Kar pa se tiče brezpogojne in kakšna NAJ bi bila ljubezen oziroma kakšna bi MORALA biti...

Da ti nekaj ali nekoga ljubiš brezpogojno se boš pa že sam odločil mar ne?    Al rabimo spet kakšen zakon ki ureja tudi to področje. Počakajmo, da vidimo kaj bojo pogruntali Američani. Oni zmer kakšno kresnejo. 18. člen zakona o partnerskih razmerjih: ljubezen med partnerjema mora biti brezpogojna, sicer je kršitelj kazensko odgovoren 


 

[Temnolaska]

Liber sem se pošteno nakrohotala poleg.

Tudi jaz moji dve mačkonki brezpogojno ljubim, pri ljudeh pa je drugače. Muci sta odvisni od mene in moje skrbi, seveda pa ne želim, da je od mene odvisen človek. Partnerstvo je odnos vzajemnosti, kjer vsek daja in sprejema in seveda se lahko vsak poljubno odloči, koliko bo dal in koliko prejetja mu zadošča. Moj point v vsem tem je bil samo, da v vsakem odnosu ne more biti brezpogojne ljubezni in sreče posameznikov hkrati. To je možno samo, ko imata dva enaka pričakovanja od odnosa.

[Liber]

Ta prvi prispevk je za net kr mal dolg - sej veš da smo navajen 24ur style dandanes in to je en odstavek dve slike 4 reklame in moder link 

Kršiš zakone internetnih prispevkov 

Sam pa pišeš tok zanimivo, pa na trenutke napeto ko kšn Tarantinov film, da ne moreš nehat brat. Tko da pohvalno. Le tako naprej.

Si zapisala tud:

Tako sem spet začela verjeti, da se da doseči vse možne cilje na svetu, le če vanje verjameš in delaš na tem, da jih dosežeš. Od takrat živim zame sanjsko življenje in sem sama svoj šef.

Tole zveni ko ena reklama za Dormeo 

Me je zmer zanimalo kako dosežeš to da zares verjameš. Vsi nekaj nakladamo pa se delamo včasih da verjamemo, pol zvečer ko gremo pa spat in , še posebej če ni družbe   ,pa se zamisliš kaj verjameš zares in kaj te matra. In če te kej matra (muči) te takrat začne, da ne moreš zaspat. No point je bl v tem, da je jako težko prit v točko ko verjameš v nekaj tolk močno da se to začne dejansko dogajat, ker nekak kr verjamem v to moč misli . Ja napisal sem kar. To ne zveni prepričljivo 

No sej pol pa ni čudn, da mi ne rata še. Ok, se bom pa nauču verjet... enkrat..

V gavnem bla bla ... teorija kul ok sej vemo kar misliš to si. V praksi pa je treba mal več ko da prebereš par knjigc... Une afirmacije so mi pa tok brezveze da nemorem rečt kok! Zdej bom živu u enmu dreku pa si bom zamišljal pa govoru sam seb da se počutim fantastično?

Next case. Obstaja še kšno drugo zdravilo? 

Ampak za začetek je super. Vsak napredek je lepo videt skozi čas.

Po drugi strani pa če verjameš v usodo pa itak ne moreš ničesar spremenit in boš to doživel v vsakem primeru

Veri konfjuzing...

Jah men je vedeževalka napovedala uber dobro usodo, sam je pa rekla da moram usrajat da uspeh je namenjen tistim ki verjamejo.

JAO! Ja kako pol?? Pol pa se usoda spreminja na vsake 14 dni v odvisnoti od vztrajanja, al pa mal naklada tale "Micka" 
Ja ni kej pol usoda ni konstanta.

[Temnolaska]

Ej Liber, če sem se zadnjič skoraj zadušila od smeha, ko sem te brala, potem sem zdaj po branju prve vrstice, ko se mi je zalustal cik, skocla s stola in za las prek p.č.. padla zaradi kabla od miške. No, ampak nisem. Sem se pa vseeno narežala - čeprav nisem našla čikov!

Ja res kršim zakone spleta in se prepuščam toku zavesti - ker pisatelj je že to delal? Proust? No whatever. Sem delala 4 leta v spletnem uredništvu največjega slovenskega časnika brez teže, ampak s slonskim formatom, pa mam zdaj daljše odstavke, ker jih potem MANJ ljudi bere, in sicer samo tisti, ki jih zadeva zares pritegne.

Tisti stavek je res kot Dormeo haha, saj sem tudi tam delala Tako da lahko rečem, da znam prodat vsak drek.

Joj ja, pa meni gredo te pozitivne afirmacije tudi mastno na živce. Ampak Ok, če komu pomaga v kupu dreka razmisljat o pasulju ali prebrancu ali sultanovi palači, potem je to res zakon. Dobro, saj jaz si tudi kdaj kaj zlatega, lepo oblikovanega, zagorelega z latino pridihom predstavljam, da mi je nekaj časa lepše, sam od tega še ni kruha, niti moke ali pa juhe, če smo že pri moji najljubši jedi.

Jaz ne vem, ali verjamem v usodo. Se mi zdi, da sem tolikokrat premagala usodo ali pa jo zmanipulirala ali pa je ona premagala mene. Jaz sploh ne vem, če še sploh verjamem v kaj drugega kot vase. Saj vse nekam gre, vse crkne, vse mine in to med tem, ko sam enkrat blicnes z ocmi! Al pa ne vem, se imaš včasih ful lepo, pa si mislis, da bi se kaj povedal al pa kaj naredil, pa si rečeš, eh bom to za naslednjic prihranil, NEXT TIME? THERE WILL BE NO NEXT TIME!!! Mislim, če Eminem to ve, potem pa vem tudi jaz.

Tak da, jaz ne bi cakala na veter z juga al pa na Maj kot Marjana Držaj in je potem umrla že aprila. Saj vem, da zveni nesramno, ampak ko sem še delala na Delu, je zjutraj umrla Marjana Držaj, pa sem bila tik pred tem, da bi na naslovnico dala novico z naslovom Marjana Držaj ni počakala na maj! hahahaha

Hja, can't fight sarcasm!!! No skratka, ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, ampak kar koli želiš naredi zdaj, uresniči zdaj, povej zdaj. In potem bo lajf takšen, kot ga boš sam napletel.

Joj, kako sranje si jaz včasih napletem, ampak pol vsaj vem, da je to MOJE, rezultat mojega dela in truda. Pač začni s tem takoj, udari po mizi, natuli tiste, ki so te zjebal, opraviči se tistim, ki si jih ti, pohvali vsakega, ki ti je kul okrog tebe, vedno povej, kar si misliš (razen punci, da je debela), povej komu, da ga imaš rad ali da si zaljubljen ali da koga sovražiš in mu reči fak of kreten. Skratka, to je zame zivljenje. Brez nekih mej in norm in vsiljevanja prepričanj in starih vzorcev, ampak Lajf tukaj in danes. Tako boš na polno čutil bolečino, ljubezen ... in še vsa tista druga fajna in nefajna čustva.

Imel boš veter v laseh. Al pa tud ne, če ne bo pihal. Sam vedno ti ostane še fen. Skratka, vedno se da neki naredit. Sicer pa ima vsaka stvar svoj konec, samo klobasa ima dva.

[Danijel85]

vidš kok čiki škodijo

[trzinka]

  :sesmejem:joj, temnolaska, ti ga pa pihneš

[Liber]

ha ha Temnolaska, hvala enako. ti ga še bolj pokaš   


... prodajala Dormeo, ki ga nabavljajo po kolk? 5 eur za kos? Ja valda, od kje drugje pa denar za reklamo  a ne? To je vse isti top shop (top shit) sistem, kaj čmo. Pol pa greš še delat za  časnik brez teže he he. Najprej nism pokapiral da si napisala brez in sem avtomatsko prebral časnik s težo Je blo pa v drugo tok bolj smešno he he

Pa sej ne vem kera je boljša, ker maš dobre fore. Naslov bi bil odličen ja : Marjana Držaj vendarle ni počakala na maj  … ha ha … no problem bi pa bil ker bi bilo to smešno sam enim 10% folka in to pa neb blo preveč navdušujoče za ta tvoj časnik brez teže 

Tak da, jaz ne bi cakala na veter z juga al pa na Maj kot Marjana Držaj in je potem umrla že aprila. Saj vem, da zveni nesramno, ampak ko sem še delala na Delu, je zjutraj umrla Marjana Držaj, pa sem bila tik pred tem, da bi na naslovnico dala novico z naslovom Marjana Držaj ni počakala na maj! hahahaha

Glede ostalih zadev se strinjam z vsem, kar si napisala. Pač, če hočeš kaj nardit pol je treba mal premislit in pol akcija! Druge ni, ker samo od sebe se ne naredi nič. Ne, čaki! Berem včas al pa gledam video, ki ti pravi, da je vesolje ko shoping center in kao samo naročiš kar hočeš met. Pomisliš na to … in pol se to manifestira u tvojem lajfu. Naročiš (pomisliš) samo enkrat in potem mal vizualiziraš (doma u sob verjetno). Najbrž vzameš še dopust da mal pospešiš zadevo a ne… O živjo mami, lej zdele 3 tedne me nč na obisk in ne me klicat ker moram viziualizirat! No, sedaj pa akcija! Vesolje že dela  in bo sedaj pripeljalo v moj/tvoj/vsak lajf ali ljudi ali pa stvari oziroma dogodke, ki bodo povzročile da dobiš kar si »naroču« Que bien!  he he  A ni to enkratno?  Seveda da je! Lahko imaš vse! Aja, edino časovnih rokov za dostavo se pa ne spomnim. Dostavo tega kar si želiš vendar! 

To good to be true? Ne! Če znaš igrat po pravilih najbrž deluje. In kakšna so pravila? Ne smeš si preveč želet, potem ne smeš nasprotovat tem (prvotnim) mislim z kakšnimi kontra mislimi in pa vesolju moraš sporočat da to že imaš!! Povedano drugače se moraš vesolju lagat. Hm ... (to nam pove kolk je vesolju važn da smo pošteni a ne! Še nagrado prejmeš če se lažeš) Ja, ok fajn a ne!? Edin tle se pojav problem da si po vsej možnosti že itak ves v kurzu pol pa se moraš še obnašat, mislt in čutit! da to za kar kao fehtaš že imaš! 

Ne vem no, sam men to ne rata in evo iščem rešitve druge zdej 


Možno je pa tud, da je naš vsak korak oz vse kar naredimo že itak v naprej določeno (torej tud to da kej fehtamo iz vesolja?), ampak če tega ne vemo je v redu. No zdej vemo in ni u redu!    V trenutku ko izveš svojo (kao) usodo pa že mal vnašaš motnje v sistem bi reku. Po moje sploh ne smeš vedet svoje usode. Isto kot ne smeš vedet da je placebo tabletka placebo, ker pol si uniču »film    Sicer sem pa laik na tem področju, tak mam sam »filing«. 


 

Sam če mal pomisliš kakor si pisala v svojmu članku, si imela potem dolgotrajno obdobje ko ti je šlo vse na k… in rešitve ni blo na vidiku. Sicer si imela zdravstvene težave, a nekak so si malce podobne, ker itak skoraj vse delujejo na psiho. Veliko nas je s kakšno motnjo, eni seveda resnejšimi, kakor je to če te nekaj seka da se ne moreš niti premikat. Samo pomembno je ali vidiš rešitev, imaš torej vizijo svoje prihodnosti. Pač cilj. In tukaj je spet vmes »moč vere«. Ali pa moč misli, kakorkoli že je to vse isti »shit«. Ali verjameš, da se boš pozdravil oz izboljšal katerokoli področje že pač želiš ali »moraš« ali pa ne verjameš in se samo še poglabljaš v shit v katerem si se znašel.

In če cilja oz rešitve ne vidiš, ker si poskušal/a že sto različnih zadev potem je res kriza in je za vztrajnost treba garat. Valda da tle odpade da boš čutil zdravost, če do neke mere vizualiziraš še lahko, da se bo to manifestiralo kajti če ne čutiš tega, sporočaš vesolju (Bogu?) da tega nimaš in zgodba zaključena. Ne dobiš. Žal, več sreče prihodnjič. Ni druge kot, da  potem začneš razmišljat kakšen beden lajf to imaš… Seveda ti misli samo še poslabšujejo zadevo in ti jemljejo koncentracijo oz na splošno voljo do česarkoli.  Tako nenazadnje nič ne narediš in imaš ali status quo ali pa celo zadevo slabšaš.

No potem pa se nekoč zdani in najdeš en žarek »sonca«, da zadevo preobrneš. In potem lahko gradiš na tem momentu. Dokler pa je noč pa gruntaš zakaj je tema 

[Temnolaska]

Ja meni je takrat po skoraj enem letu konstantne bolečine v prsih in mravljinčenja v roki prekipelo in sem sama sebirekla, evo, zdaj pa me stisni tak močno, da me bo ubilo, ajde, da te vidim. Pa stisni roko in vse, da mi odpade. Itak, da ni takoj minilo, samo se je men poasi začelo jebat za vse. Pol pa je počas tud nehalo. Pač uma ne gre tako hitro prelisičit. Ampak čes čas je bilo vse OK.

Jaz mislim, da ni univerzalne poti do človeške sreče. Mislim tudi, da ni univerzalne sreče, ampak mora vsak zase vedet, kaj ga osrečuje in potem najt pot do tega. Ampak potem smo že spet pri željah, za katere pravijo, da so glavni razlog človekovega trpljenja, ker se ne uresničijo vedno. Tako marsikje piše, da srečen postaneš šele, ko nimaš želja, ampak samo živiš tukaj in zdaj. Ko ne obsojaš stvari okoli sebe, ampak se samo prepustiš. Sam se mi zdi, da je to napisano za nadnaravna bitja.

Jaz sem še nekaj mescev nazaj živela kako leto in pol brez ene same želje in dejansko sem bila čist srečna, nič se nisem pritoževala, nič mi ni bilo težko, nič ni bilo prehudo, da se ne bi dalo rešit. Ampak ljudje slej ko prej kaj hočemo, če ne druga, nas začne motit to, da ljudje, ki so nam najbližji na stvari gledajo drugače in se pizdijo za vsak drek, samo jamrajo, skoz hočejo nekaj več, in slej ko prej tega ne moreš več prenašat. Mislim, začne ti najedat, in če se potem od vseh takih umakneš, na koncu dejansko ostaneš sam. Tudi to je nekaj časa super, ampak ljudje smo druzabna bitja. In čez čas začneš tud sam razmišljat, da bi mogoče pa želel to in ono in potem se spet kaj ne uresniči, pa si žalosten al pač osamljen.

Ampak ker bo jutri vedno nov dan, se da popolnoma vse preživeti in vsak nov dan smo močnejši in bolje vemo, česa se ne bomo več šli. Seveda to včasih drži kakšno leto, pa nas potem spet kaj premami pri vseh teh bombardiranjih o čudovitem življenju in uživaštvu okoli nas. Ampak se potem spet zvlečemo na svojo pot. In to je zame življenje. Saj takšni ljudje so najbolj zanimivi. Ko vedno poskušajo nekaj doseči, pa se jim polomi in jočejo, ampak potem spet najdejo neko bistvo, zaradi katerega se jim zdi zivljenje cudovito.

In tudi normalno je, če kdaj ne veš, kaj bi rad, kaj te bi lahko osrečilo in si potem nekaj časa depresiven zaradi tega. Tudi to je del zivljenja. POtem pa spet neki najdes in te dvigne v nebo. Četudi si čez čas zaradi neke malenkosti spet prizadet. Pač si skoz osmisljuješ življenje z nečim, kar ti ga polepša magari za en teden in ti da energijo.

Vsak je pač nekaj posebnega in vsak si zasluži spoštovanje že samo zaradi tega, kar je. In vsak bi se moral imeti rad, že samo zaradi tega, ker obstaja in je nekaj posebnega. Mnogi vse življenje iščejo smisel življenja in potem ko so stari ugotovijo, da so se v življenju v bistvu imeli fajn, da je njihova pot bila pravi drn in strn in da je bilo vredno ziveti.

Vse, kar manjka našemu življenju, je to, da premalo ljubimo, premalo časa posvečamo ljubezni in preveč slabim čustvom. Mogoče to izhaja iz tega, da smo ljudje druzabna bitja in da vsi hrepenimo po ljubezni, ki pa je je danes tako malo, in potem obupamo. Že če bi naredili akcijo, da vsa negativna čustva na tem forumu spremenimo v energijo, da nekomu poleg nas povemo, da ga imamo radi, bi izboljšalo stanje okoli nas. In potem bi lahko začeli s 5 minut dnevno in bi bil vsak dan lepši.

Namesto tega tako radi debatiramo o raznih omejitvah in kako smo omejeni in kako smo žalostni in se slabo počutimo in kako nas je strah zapustiti to stanje ali kaj spremeniti, ker bo vse še slabše. Jaz dobro vem, da mnogi ljudje dobesedno vztrajajo v svoji tesnobi in depresiji, ker je to se edino, kar jih drzi pri zivljenju. Edino, s čimer se imajo za ukvarjat, saj bi se sicer morali posvetiti svojemu zivljenju, ki pa ga ne znajo in ne upajo ziveti tako, da bi bili srečni. Pri teh tesnobnih stanjih vsaj vejo, pri čem so. To govorim iz izkušenj in povem lahko le, da je vsa sreča že v nas in vsa ljubezen tudi, samo priložnost, da ju živimo, si moramo dati!

[Danijel85]

  kaj ne rečem komi čakam

[Liber]

Jp be positive 


Mal te sicer utegne vrečt s tira, če ti na primer v stanovanje pride stanodajalec težit, da so spet povečal račun za elektriko, da izklapljaj bojler za vodo, pa zakaj spet zamujaš z najmenino in kako to?... Ja le zakaj nek? Valda da zato ker si denar naložu na banko da zaslužiš še nekaj na obrestih na račun njihove najemnine in jih nateguješ, da jim izplačaš čim kasnej a ne... 

... back to happy place in my mind ...

Manjka manjka, na splošno družbi kot celoti, ljubezni in pozitivizma, pa nekaj občutka za pravičnost in sočloveka. Verjetno ne manjka vsem tega enako, kajti če bi potem ne bi bilo razloga, da se ta "trend" ne bi obrnil. Ne verjamem, da če bi bilo 10 od 12 ljudi nagnjenih k ljubezni in pozitivizmu, da bi bilo toliko težav in nezadovoljstva na splošno. Očitno obstaja razlog zakaj nekateri vztrajajo pri svojem širjenju negative, hinavščine, laži, sovraštva, itd. A ne znamo drugače al nekaterim to ustreza ker imajo/mo drugačen karakter?

Seveda obstaja kar trend, da nasprotovanja in določen negativni pristop, privlačijo. Očitno bo že držalo, vsaj po mojem občutku sodeč, če pogledamo samo malo na TV ali splet kakšne oddaje imajo največjo gledanost oz obiskanost. Vsekakor med temi ne bomo našli kakšne, ki govori o nečem pozitivnem, ampak so povsod samo pehanja za prvim mestom in 50.000 ali kolikor že evri. Da ne govorimo o medijih na splošno in načinu poročanja. Kjer je že govor poročevalca izjemno dramatičen in te že prav zvija od poslušanja in pričakuješ že spet eno tragedijo, no pol nazadnje pa spoznaš, da ni nikjer nobene tragedije ampak je pač tak način poročanja zdej že iz vsake kurje farme kjer so najdl dva oporečna jajca 

... back to happy place ...

http://www.youtube.com/watch?v=r4p8qxGbpOk