Bivša punca mojega fanta

[kora]

Pozdravljeni!

Ker imam velike težave s soočanjem problema v svoji zvezi in se včasih sprašujem, ali ni celo napačno, da vztrajam v taki zvezi, bom vesela kakšnih misli, mnenja in pa napotilo na konkretno skupino za samopomoč, saj ne vem, katera bi bila zame primerna. Zelo rada bi spoznala ljudi, ki se soočajo s podobno težavo kot se sama.

Sem v zvezi z odraslim moškim (tudi sama sem odrasla), ki se je pričela kaki dve leti nazaj. Najina zveza se je pričela spontano, vendar sva imela že od začetka (razen nekaj prvih zmenkov) eno veliko težavo. Njegova čustva do bivše punce. Zgodba je zelo tragična predvsem zanjo, vendar tudi sama precej trpim zaradi vsega skupaj. Njegova punca je v času njune zveze imela hudo prometno nesrečo, zaradi katere je tako fizično kot mentalno prizadeta - baje na stopnji otroka. Ko sva se začela dobivati je minilo kako leto od nesreče, vendar jo je še vedno obiskoval, mene pa skrival pred svojimi bližnjimi. To je trajalo več kot leto, imela sem izbruhe, ker me je bolelo, šla sva celo k psihologinji, kjer pa nisva vztrajala. Zdaj so se zadeve nekako normalizirale...mislim, da punce več ne obiskuje, ona ga redko pokliče po telefonu (sama niti ne more zaradi invalidnosti, ampak to lahko stori le kdo drug namesto nje), tudi najina veza je postala 'uradna' pred družino in ostalimi. Punca seveda ne ve zame, ker bi jo to zelo prizadelo, vendar pa tudi nikoli nista zares zaključila - zopet njej v dobro. Kar je moj problem, je zlasti to, da me boli njegova ljubezen do nje. Boli me, da mu toliko pomeni ali pa da mu je toliko pomenila, da ni prekinil z njo, ko se je pričel dobivati z mano. Boli me, ker sva imela že 10 let nazaj nek odnos (takrat sva bila oba samska, on prejšnje punce niti še ni poznal), vendar nisva bila par, ker on tega ni želel (takrat sem bila jaz v fazi prebolevanja enega drugega fanta)...kljub temu, da sem ga bolj privlačila kot katerakoli druga ženska v življenju...po drugi strani pa si je želel ustvariti življenje z njo, ki ga sploh ni privlačila.... vse to me boli...poleg tega pa še nerazumevanje njegovih prijateljev, ki vidijo zgolj njeno in njegovo bolečino, moje pa ne... jaz moram vse vedeti o njej, ona pa niti nikoli ni slišala iz njegovih ust, da ga ne privlači, ker je ni hotel prizadeti....zamerim mu vse skupaj.... njegov odnos do mene...njegov odnos do nje.... hkrati pa se ob njem počutim domače in sem lahko to, kar sem in mi je težko iti stran. Ne vem, kaj naj storim. Ali bo celo življenje tako, bom morala sprejeti dejstvo, da je v njegovem srcu še ena ženska?....bojim se, da se bom sesula, če ga zapustim oz. če greva vsak svojo pot, hkrati pa se matram, ko sem z njim. Ne vem, ali bo sčasoma drugače ali pa bom ugotovila, da bivše ne more preboleti in bo najina zveza razpadla čez mnogo let. Želim si spoznati koga, ki ima izkušnje s podobno situacijo.

Rada bi samo še to napisala, da se imava s fantom iskreno rada, vendar pa nama ta problem povzroča bolečino zaradi česar se pogosto skregava in najina zveza zgleda kot skupaj-narazen.

V upanju na pomoč.
Kora

[Ribica]

Draga Kora,

iskreno sočustvujem s tabo in po moje bi morala poiskati terapevta za partnersko terapijo. Sama bosta verjetno težko šla čez vse to, sploh, ker se lahko na tvoji strani nabere toliko zamer, da tudi, če jo bo nekoč spontano prebolel, mu ti ne boš več mogla odpustiti svojega trpljenja, pa da je tako dolgo trajalo.
Ne čakajta.
Želim ti vse dobro.
Ribica

[trzinka]

Kora, pozdravljena


ne vem, kako bi napisala, da ne bi narobe zvenelo. Jaz razumem tvojo bolečino, kot tvoj problem in ne njegov.
Če sta se iskreno pogovorila in ti trdi, da te ima rad, iskreno, imata lep odnos, zrel, odrasel, ljubeč, ne vidim vzroka za neke sume, strahove...
Res je in verjamem, da te še vedno moti njegov odnos do bivšega dekleta. Res pa je tudi, da je bil pred nesrečo srečen z njo in da jo je imel rad. Občutek imam, da jo ima v srcu še vedno, vendar ne tako, kot si to ti sama predstavljaš.
Postavi se v njegovo kožo, kako bi bilo , če bi se to tebi zgodilo....naenkrat, nenadoma z osebo, ki jo imaš neizmerno rada, npr. njemu.
Verjetno bi potrebovala čas, da se sprijazniš, da tiste ljubezni ne bo nikoli več, počasi se čustva spremenijo, imaš pa verjetno nek občutek dolžnosti, ne vem kako bi rekla, slabe vesti, da si osebo zapustila , ker si spoznala drugega, zdravega, čednega moškega, ki ti nudi tisto, kar ti prejšnji ne more...., da imaš sedaj srečno življenje, bolni bivši partner pa ne.

Vsekakor bi bilo dobro vse to predelati na kakšni terapiji, mogoče najprej sama, potem pa skupaj, ali vsak posebej. Ne vem, nisem strokovnjak..

Ne zameri mi, ker vem da trpiš, jaz samo tako vidim vso zadevo, sem tretja oseba, nepomembna, mogoče pa ti lahko moj vidik vseeno pomaga.

Vso srečo ti želim 

[kora]

Pozdravljeni!

Hvala za odgovora, sem ju bila zelo vesela in upam na še kakšnega, da se mi morda posveti, v katero smer storiti korak.

Trzinka, tebe sem najprej hotela napizditi, ker me je prizadelo, kar si napisala. Vendar iskreno povedano je v tvojem besedilu nekaj, kar me je pritegnilo. Ko si opisovala sledeče: "Če sta se iskreno pogovorila in ti trdi, da te ima rad, iskreno, imata lep odnos, zrel, odrasel, ljubeč, ne vidim vzroka za neke sume, strahove..." Sem ugotovila, da najin odnos ni dober. Se sicer izboljšuje, hkrati pa ne. Želim si vzajemnosti, spoštovanja, ljubezni....to dobivam pa vendar ne. On ima predstavo o tem, kaj naj bi ženska bila... in jaz to nisem. Ima predstavo, kakšen naj bi bil odnos med moškim in žensko, moja predstava pa je drugačna. Želim si vzajemnosti, ljubezni, spoštovanja....on meni, da mora moški biti mačo, ženska pa ponižna, ubogljiva, zame pa je to ponižujoče. So trenutki, ko se imava res lepo, vendar včasih izbruhne tudi on zaradi kake malenkosti. Mislim, da mi je zato še teže ob misli na bivšo...glede na to, da ga ni privlačila, njemu pa je po njegovih besedah ta faktor pri ženski ful pomemben, me toliko bolj boli, koliko je moral imeti njo rad. On mi je všeč kot človek, kot prijatelj, prepričana sem, da je do prijateljev res ok, ampak kot fant....vsaj do mene...pa vendar se ob njem počutim domače in si ne znam predstavljati biti z drugačnim moškim. On pravi, da se še z nobeno punco ni toliko kregal kot z menoj.

lp,
kora

[Aslan]

Moje razmišljanje je sicer podobno kot Trzinkino.
Zato ne bom nič dodala glede vašega čustvenega trikotnika.

Ko pa sem prebrala tvoj zadnji post nekako čutim, da bi veliko
uporabnega odkrila v 2 knjigah:

Ali si ti pravi zame (Barbara de Angelis)
Moški, ki sovražijo ženske in ženske ki jih ljubijo. (Susane Forward)

[trzinka]

Ojoj, Kora..

ni bil moj namen prizadeti te . Ti sama najbolj veš kako vajina veza funkcionira. Ocenila sem samo z mojega vidika, kako razumem in vidim vse to, kar si napisala. Sem pač iskrena in nočem nekaj nakladati v tri dni..., pa čeprav sem te, ne zanalašč, zbodla.
Ker konec koncev vsaka zgodba ima dve plati, pa se ti strinjala ali ne, tako pač je. Po navadi resnica najbolj boli, na žalost. Pa še priznati si je nočemo, ker vedno upamo in upamo...

Lahko ti samo svetujem, da sama pri sebi razmisliš ali si srečna ali ne. Kaj te v prihodnosti čaka? Ali boš res zadovoljna s takim odnosom?

Draga Kora, res ti želim, da se počutiš ljubljeno, spoštovano in da vajina veza uspe tako, kot si ti želiš!

Pa še kaj piši

[kora]

Že v prvem mailu sem pozabila napisati nekaj, kar me zelo moti oz. me je motilo, vendar sem čisto pozabila  Kar ne morem verjeti, pa tako me je motilo. Jst razumem do neke mere odnos do nje, njej tudi ničesar slabega ne želim... vendar npr. ni pospravil njenih stvari zelo dolgo in sva jih večinoma skupaj, njene čevlje je imel pri sebi še 14 dni nazaj kljub temu, da sem mu povedala, da me boli, da jih gledam in je videl samo to, da jih njej ne more nesti, ker bi bilo to tako, kot da njene jebe v glavo, ni pa hotel slišati opcij kot so podaritev čevljev kaki organizaciji, družini itd. ali pa navsezadnje vsaj to, da jih odnese v klet... veliko sem morala sama narediti na način, ki bi bil čim manj boleč tudi zanj... skratka ni se niti potrudil, da bi delal na tem...vse je bilo na tem, da je naredil, ko je bilo tik na tem, da me izgubi. na začetku sem to razumela...da rabi čas...ampak potem se mi je zdelo pa malo preveč, da to toliko časa traja. Še vedno jo ima navedeno kot prokurista pri svojem s.p., čeprav nima opravilne sposobnosti in prokurist sploh ne more biti...skratka ne potrudi se dovolj, da bi si dovolil iti naprej. Razumem, da smo ljudje leni, ampak če ve, da me to prizadane, na drugi strani pa ne bi bil nihče prizadet....to, kdo je naveden kot prokurist, ali gledam njene čevlje.... to na njo ne vpliva...to je stvar njega in njegovih čustev in to, da se ne potrudi ob mojih občutjih glede tega....sedaj sva midva skupaj cca. 2 leti, torej je od njene nesreče minilo cca. 3 leta (onadva sta bila skupaj 3 leta). To se mi ne zdi zdravo.

[tyara]

Pozdravljena kora!

Tudi sama sem tukaj bolj nova kot ne in verjetno ti bodo drugi bolj znali svetovati ... pa vseeno ... če ne drugega vsaj za spodbudo .... 

Še nikoli se mi ni zgodilo kaj takega ... podobne stvari na drugačen način pa vsekakor ... zato te kot ženska razumem in verjamem da ti ni lahko.

Meni je predvsem padlo v oči tole z njegovim pogledom na moškega in žensko. Tudi sama sem imela moškega s podobnim mišljenjem in vem, da zna biti to prava nočna mora ... Sama sem prebrala knjigo, ki ti jo je svetovala Aslan " Moški, ki sovražijo ženske in ženske ki jih ljubijo. (Susane Forward) " ... zelo dobro čtivo, mene je presenetilo kako zelo sem se našla v njej.

Jaz bi ti svetovala, da najprej malo pomisliš tudi nase, predvsem pa na to ali te tale veza z njim osrečuje in v njej dobiš kar potrebuješ ali si iz dneva v dan bolj nesrečna. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da biti v zvezi samo iz navade, ker se bojiš kako bo potem ko boš kar naenkrat sam s sabo, nima pomeni. Čakati na spremembe, če vidiš da partner ni naklonjen kakršnim koli spremembam ali komunikaciji je izguba časa, ko bi lahko naredila kaj koristnega zase, namesto da se po cele dneve obremnjuješ z njim in si nesrečna, ker v zvezi ne dobiš kar potrebuješ. Imaš možnost, da iz navade ostajaš z njim in trpiš oz. da se poskušaš pogovoriti oz. se enostavno navadiš na vse skupaj (čeprav ti ni všeč ... ali ... pa se odločiš za svojo pot in narediš nekaj zase. Tudi ti imaš lahko izpolnjujočo zvezo .. če ne s tem sedanjim, pa 1x ko boš pripravljena z enim drugim, ki te bo znal ceniti kot osebo.


Draga kora pomisli malo nase ... vprašaj se "kaj si želiš?" ... in potem se vprašaj še "ali to imaš?" ... počasi boš že prišla do odgovora. Manj se obremenjuj z njim in se malo bolj posveti sebi, se malo poglobi vase ... tam se zihr skrivajo odgovori. Pa le pogumno. Knjigi si pa le preberi, to vedno pomaga

Aja, pa še to sem se spomnila ... zaupaj vase in v svoj šesti čut, le ta ti zihr večkrat polaga na srce pravilne odgovore. Sama sem večkrat ugotovila, da sem imela v sebi polno občutkov, ki so me hoteli usmeriti (verjetno na pravo pot), a jih nisem poslušala ... če bi jih bi se verjetno marsikdaj zame bolje končalo kot se je. Polagam ti na srce, da malo bolj zaupaš vase in v svoje občutke ... v svoj instinkt.

Lep vikend vsem

[kora]

Res hvala vsem! Knjigi si bom prebrala, me zanima, če bom potem kako drugače videla sebe, stvari! Kar je nenavadno na nek način pri vsem skupaj je to, da mene zelo moti njegovo vedenje (v določenih situacijah, ker res zna biti pravi srček). Tudi takrat je šel k psihologinji z mano, čeprav ni vztrajal in sva naredila skupaj samo 2 obiska, jaz sem jih 5, meni sami se pa tudi ni zdelo smiselno, ker bi lahko prišla samo do ene odločitve, da ga zapustim, za kar mi je pa škoda denar dajat. Mislim, da če gre za odnos dveh ljudi, da morata oba hodit, sicer nima smisla. Pa še tole, kar je verjetno najpomembneje...kljub svoji bolečini in izpadom, jst ne sedim doma in se smilim sama sebi...v času, ko sva skupaj, sem bolj produktivna, kot sem bila kdajkoli prej...vsaj mislim...na nek način me je najin odnos ravno zato, ker je bil naporen, pa hkrati še vedno ne razdiralen, držal pokonci in me krepil. Zato tudi ne vem, ali je oditi pravilna rešitev, ali pa bi morala oba vložiti več truda...oz. jst mislim, da bi ga on moral vložiti več...pa tudi sam ve, da je bolj lene sorte in da to ni ok. saj gremo ljudje po liniji najmanjšega odpora, ampak meje pa so nekje zlasti pri odraslih ljudeh.

[tyara]

Kora, svet se ne vrti samo okoli njega, njegovih občutkov in želja. Tudi ti si PPOOMMEEMMBBNNAA!! Prosim, zapomni si to "tudi ti si pomembna, če ne drugim, sama sebi". Preberi si še 1x kar si napisala, mislim da se že tam skriva veliko odgovorov. Začni si malo zaupati in potem boš počasi začela stvari urejati. Vem pa da ni lahko. Mene še zdaj kdaj zanese, le da sedaj vse skupaj rešim v dosti krajšem času kot bi pred leti.

lp

[urssska]

Ojoj, grozna situacija. Ne morem dejansko razumet ne tebe ne njega. In nimam pojma, kaj bi bilo boljše za punco, ki se je ponesrečila- izvedet kruto resnico ali živet v iluziji, ali kako je, če se ljubezen pomeša s težkimi občutki krivde in odgovornosti, vem samo, da ne more bit hujšega bremena za nek odnos kot je tole. Ti si najprej odgovorna zase in sama veš, da ne moreš tako živet, ker te bo zadeva mentalno in fizično uničila. Iskreno nimam pojma, kaj bi naredila na tvojem mestu, ampak tkole iz svojega kavča ti lahko svetujem samo to, da zadevo prekini in se umakni nekam, stran od tega, vsaj za toliko časa, da nekako preguraš najhujše. Ljubezen gor ali dol, tega noben odnos ne more prenest. Zveni egoistično in sebično, a s tem bi mu morda dejansko lahko dala možnost,da sam uredi svoje življenje in čustva. Morda, vem pa sama zagotovo ne. Groza, saj ne vem, kaj naj rečem...

[Francka]

Čao.

Težko je pisati osebi, ki ne sprejema najbolje drugačnega mnenja.
Kora: nimaš lahke situacije. Vendar (seveda po mojem mnenju) tvoja največja težave ni bivša punca.
Sprašuješ se ali je ta moški pravi zate ali naj vstrajaš. In to je težko in realno vprašanje.

Njegova bivša je težava toliko, kolikor je on ne more spustiti. Vendar: če je dober človek je nikoli ne bo zapustil. Kot praviš je odrasel. Deloma je šel naprej, pričel z drugo, ... To je krasno.
Jaz ne vidim nobene težave. Da ni povedal njenim in njej zate: je tudi normalno. Čemu naj bi? Ne vidim niti enega razloga. Bivša puca igra v njegovem življenju majhen del. Del ko jo ima še vedno rad, vendar je za partnerico izbral tebe. Torej ima rad oz. ljubi tebe.

Da se ne loči od njenih stvari je težava - to se pogovorita, pojdita na terapijo. Najdita terapevta, ki vaju stimulira. Vendar žal ga tudi v tem razumem. Prejšnja zveza se ni zaključila. Prekinila je nista onadva, ampak je to naredila višja sila. In če ni zaključka, gre človek težko naprej. Vendar to si vedela, ko sta pričela. Samo zato, ker ti čutiš, da je imel dovolj časa, da jo preboli, še ne pomeni, da ima on iste občutke. In tukaj ne mešaj lepote (ki je pomembna za oči a ne za srce - za katerega se ti boriš).

Drugo vprašanje in najpomembneje je vajin odnos. Kakšna sta eden do drugega.
Kaj čutiš do njega? Kakšen je on do tebe? Je dovolj dober?
Na podlagi tega se odloči ali boš še vlagala energijo in čas v vajino razmerje.
Primerjati tvojo in njeno lepoto je pa (oprosti) otročje.

Sicer pa..... odnosi so taaakkkoooo težki.
Tudi jaz nimam idealnega življenja.
Se tudi sprašujem svašta.
Ampak, z njim si šla čez najtežje obdobje, ne?
Saj bosta zmogla.

Srečno.

[Groucho]

Dober dan Kora

Skoraj v vsaki vrstici se pridružujem besedam Francke, prav tako Trzinke.

Pomoč terapevta, če je le volja za oba s partnerjem.
Morda za "domače branje": Z.Milivojević, knjiga EMOCIJE in knjiga FORMULE LJUBEZNI.

Pogumno in pozzdrav

[kora]

Ok, hvala za mnenja. Z nekaterimi se res ne strinjam, tako pač je. Knjige Milivojevića poznam, poznam tudi razliko med ljubeznijo in zaljubljenostjo - tudi iz svojega življenja. Bi še to opozorila - ne preveč pametovat glede lepote, ker nisem govorila o lepoti (navsezadnje so okusi stvar posameznikov), govorila sem o seksu - o nečem, kar marsikaj pove o partnerskem odnosu in mislim, da to ve vsak povprečen človek - seveda ne govorim o tehnikah itd., ampak o privlačnosti med dvema človekoma. In nikar, ampak res nikar naj mi nihče meče naprej, kar sem napisala glede privlačnosti in glede seksa. Če bi mislila, da je seks nr. 1, verjetno sploh ne bi bila na nikogar ljubosumna, se vam ne zdi. Tako da ste povsem popačili moja čustva in moje lastne vrednote. Ja, odnosi so težka stvar, ne rabim pa nasvetov nekoga, ki očitno niti sam pri sebi nima razpucano in začne prvi stavek z obtoževanjem, da je težko svetovati nekomu, ki ne sprejema drugačnega mnenja. Francka, žal se s tabo večinoma res ne strinjam.

[kora]

Pa še tole Francka, bila sva pri psihologinji, ki mu je jasno povedala, da po tolikem času njegov odnos do bivše ni normalen. Zaradi takih ljudi kot si ti, pa mu je seveda bilo težje iti naprej, saj mu očitno nihče ni jasno dal vedeti, da ima pravico iti naprej po svoji poti. Ona je imela nesrečo in nima izbire, in on ima pravico živeti naprej brez nje. Prav tako jaz. Navsezadnje zato, ker je imela nesrečo (in res ji tega ne privoščim in ji želim samo dobro) ne mislim jaz trpeti celo življenje. Vsi imamo pravico iti naprej in nihče ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti in kdaj se komu kaj zgodi. To, da vztraja ob njej jst vidim (ker dejansko preživljam čas z njim) kot matranje samega sebe. Tudi jaz sem imela težave s prebolevanjem bivšega in sem rabila res zelo veliko časa, da sem dojela, da imam pravico biti srečna. Ljudje, ki drugim ne pustijo iti naprej, pa delajo po mojem mnenju, slabo. Verjamem, da so tudi njemu - verjetno v prepričanju, da mu delajo dobro - tudi drugi svetovali, da naj hodi k njej in da je zato dober človek, v resnici pa so mu s tem samo škodili. In kolikor uboga je ona, bo lahko preživela brez njega kot svojega fanta. Ja, bila je nesreča...grozno je...nista sama želela zaključka...ampak roko na srce, koliko je parov, kjer nekdo nekoga zapusti, pa je to želja zgolj enega...tudi v takem primeru se za drugega zgodba ni zaključila...nekateri tega nikoli ne prebolijo...pa vendar imajo pravico biti srečni.

Mogoče še za to, ker ste mi res punce pomagale...odločila sva se, da sva skupaj in verjamem mu, da jo je prebolel - končno tako čutim, prvič...je bilo pa veliko krega vmes. Končno je tudi vse pospravil za njo - zadnje stvari brez moje pomoči in v želji, da sva skupaj.... ali se bosta slišala ali ne, je nujna stvar...dokler vem, da je prebolel, sem ok. Bom pa tudi sama rabila čas, da jst prebolim, da sm bila toliko časa "nekaj manj", kot sem si zaslužila in to bom morala predelati ali sama ali s pomočjo strokovnjaka. Nisem imela nemogočih želja...zgolj biti punca nekomu v neki relativno normalni zvezi. Zveza, v kateri nekdo nekoga ne preboli, po mojem mnenju ne more nikoli uspeti in bo v nekem trenutku razpadla. Jst ga razumem, da je potreboval čas...če ga ne bi, mu nikoli ne bi toliko časa stala ob strani...se pa ne strinjam, da je tako stanje normalno na dolgi rok. Če se vleče 2 leti ali več tako stanje ni ok, kar ve vsak psiholog.

[Francka]

Kora, že ko sem brala tvoj post sem razmišljala ali napišem mnenje ali ne.
Iz pisanj se razbere človek.
Odločila sem se, da napišem. Ker si dala na forum vprašanje na katerega si prosila za mnenja.
Da. Moje mnenje je drugačno.
Žal mi je, če sem te ujezila, spravila v obrambni položaj. To ni bil moj namen.
Namen je bilo dati "izbrane" misli v razmislek.
Kot sem napisala je življenje dovolj težko in se nima smisla k srcu gnat misli vseh ljudi.
Živi po svoje! Zahtevaj srečo! Vsekakor! Da ti le uspeva.
Ker pa življenje vseeno ni enosmerno, ni kontunuirano posuto s srečo, sem jaz nekako zagovornik realnosti, ki jo v partnerstvu iščem v obeh smereh, v obeh osebah. To je moj vidik. Moja realnost.
Tako sem podala svoje premišljeno mnenje.
Srečno Kora. To vsi rabimo.

[Ribica]

K vsemu doslej napisanemu bi dodala samo tole: če nekdo prosi za mnenje, pa potem dobi takšno, ki mu ni všeč.... ali je bil torej namen dobiti le všečna mnenja?
Ljudje smo različni in na iste situacije različno gledamo. Kdo prosi za mnenje druge ljudi, mora to vzeti v obzir, ali pa naj ne prosi za mnenje.
Francka, se strinjam s tabo!

Ribica

[trzinka]

Kora,

nihče te ni kritiziral, vsak je povedal samo svoje mnenje in seveda bi to lahko pričakovala, saj konec koncev smo si ljudje različni, različno razmišljamo, obnašamo.....
Vsak ima svoj prav, svoje mnenje....saj si ga želela slišati.
Seveda ti sama najbolj veš kako in kaj, mi pač razberemo iz besedila , kar pač razberemo in napišemo kar mislimo. Smo ti pa vsi prav lepo in kulturno napisali, brez žalitve, preberi si še enkrat in videla boš, da te nismo napadali, tako kot ti doživljaš vse to.
Med seboj si tudi kdaj pomagamo s kritiko, pa čeprav nam to ne paše najbolj, ampak mogoče nam pa kdaj odpre oči, drugo možnost rešitve in drugačen način razmišljanja.

Vsi ti želimo samo dobro, čeprav ti ni všeč kar prebereš

[majč]

_Fino bi bilo razjasnit, kdo je zdaj komu kdo in kaj kdo do koga čuti. Sama menim, da ni nič narobe, če fant vzdržuje z njo prijateljski odnos, ker več, kot razumem, si itak ne moreta dati oz. če že kdo komu tu kaj nudi in daje lahko predvsem on njej v nekem naklonjenem zgolj prijateljskem smislu. Vidva s fantom pa sta pogavlje zase. vidva sta torej zdaj par. Če se je kot zapunco odločil zate se je zate in naj se tako tudi vede. Če zgolj nudi prijateljski odnos tisti punci tu nima veze. Bistveno je, da ni na "dveh stolih" naenkrat, ker bo padel na rit, saj verjamem, da boš sama to težko prenašala. In naj bo iskren do tiaste punce, ker si tudi ona, ne glede na poškodbe in težave zasluži fer play. Naj ji pove, da do nje danes goji le še prijateljska čustva in da je spoznal tebe in se vate zaljubil. Če bo tista punca prijateljstvo sprejela v redu, punca pa mu kot razumem itak ni več, je tako? Kot par onadva ne funkcionirata, ne? Torej na koga si ti tu ljubosumna?

maja

[majč]

In ja, vprašaj ga, kaj točno on čuti do nje danes: prijateljstvo, partnersko ljubezen ali zgolj sočutje. kje je tu poanta in potem boš vedela na čem si, pa seveda, kaj čuti tudi do tebe. Naj ti to malo objasni.

maja