Tesnoba

[Matija]

Pozdravljeni,
sem nov na forumu, a ga pregledujem že nekaj časa. Moje težave so povezane z nenehno tesnobo in mislimi, ki so povezani z njo. Težave me spremljajo od petka in trajajo celodnevno - že zjutraj vstajam z mračnimi mislimi, ki sčasoma izzovejo nemir in ta me spremlja ves dan. Ves čas mislim na ta nemir in potem je samo še slabše, čeprav vmes napočijo tudi mirnejša obdobja.
Najlepše mi je zvečer, ko ležem v posteljo in spremljam poročila, saj sem takrat skoraj povsem sproščen, čeprav se mi misli še sukajo okoli teh vsakodnevnih skrbi. V preteklosti sem sicer že imel tako vsiljive misli in skrbi, a so vselej precej hitro zbledele in izginile, pojavljale pa so se le poredko in ker jim nisem posvečal pozornosti, me niso skrbele. Bile so povsem neumne, povezane z raznimi telesnimi znaki - mežikanje, požirenje sline, dihanje (a sem se takrat zavedal, da mi skrbi povzroča stalno mišljenje o tem, tokrat pa ni takega vzroka - ne mislim o nobenem telesnem znaku, ampak preprosto o skrbeh).
Ta napetost in osredotočenost nanjo pa kar traja in v ponedeljek zvečer je bilo prvič, da sem povsem pozabil nanjo in zaspal brez misli nanjo. Spim normalno dolgo, brez večjih težav - ker nisem utrujen, tudi ne spim toliko kot med šolskim letom, jem res nekoliko manj zaradi živčnosti, a vseeno še vedno dovolj. Kadar poskušam čez dan misli pregnati in se z čim zamotiti, v sebi še vselej čutim rahlo napetost, ki me vedno znova opomni na to nervozo.
Zanimivo je to, da je moje življenje lepo, brez skrbi in stisk, doma se razumemo in te težave sem že priznal materi in babici, ki sta me podprli in me tolažita. Vedno sem veljal za velikega samotarja, pravih prijateljev nisem imel, vse poletje pa sem preživel večinoma doma, kjer sem se počutil najbolje in dokler teh napetosti nisem imel, je bilo vse izvrstno. Nikoli nisem obiskal psihologa, saj ni bilo potrebe po tem. Odkar me to muči, so mi dnevi manj prijetni, a vseeno vztrajam in upam, da je to zgolj prehodno.
Zanima me, ali so to znaki depresije, anksioznosti, ali pa se na tak način zgolj kaže moj podzavesten strah, saj bom okrobra začel študirati v Mariboru, ne bom več v rodnem Prekmurju in se bo moje življenje povsem spremenilo. Ne bom več cele dneve doma, postal bom samostojen, novo okolje, novi ljudje... skratka, vse bo novo- Morda je v meni ta strah in se kaže s to stisko, ki jo samo še večam, ko mislim nanjo, ali pa bi to bilo tudi zato, ker sem vselej sam in nimam družbe svojih let in se je telo enostavno naveličalo na samoto? Sem zelo sramežljiva oseba, ki je nesamozavestna in nezgovorna v družbi, medtem ko sem v domači družini sproščen in mi je povsem lepo.

Hvala že vnaprej za odgovore.

[Aslan]

Dragi Matija pozdravljen.

Jest mislim, da razmišljaš v pravo smer.

Iz tvojega varnega gnezda odhajaš med ljudi.
Kot se opisuješ si sramežljiv, nezgovoren v družbi, nimaš družbe,
tole je kar nekaj znakov za socialno fobijo. Dokler si v domače okolju in ti to zadošča,
tovrstne težave z družabnim življenjem niso opazne, niso zate niti moteče.

V tebi se tako dogaja sedaj veliko misli, možnih scenarijev, rojevajo se strahovi...
kaj bo, kako bo, a boš zmogel ...in tvoje telo je pod konstantno napetostjo ...
ko jo je preveč se začne izražat tako skozi tesnobo, skozi vsiljivke, lahko tudi skozi panične napade.
(zadeva je obladljiva, strokovna pomoč v obliki psihoterapije in /ali zdravil)

Zato bi bilo fajn poiskat strokovno pomoč, se pogovoriti z nekom o tem kaj te tare, kakšne misli imaš...Skozi psihoterapijo lahko postopoma pojačaš samozavest, postopno začneš z izpostavljanjem v družbi in s tem krepiš samozaupanje. Prepoznal bi katere od tvojih misli so realne in katere ne, se naučil kako telo sprostiti, kako umiriti misli ...

Spoznati moraš, da je svet varen za tebe, tudi zunaj doma,
da so ljudje uredu, da imajo vsi tako dobre kot manj dobre lastnosti,
spoznati, da nekomu ugajaš, drugemu ne, ampak si ti vseeno OK fant.

Postopoma boš razvil samozavest, samozaupanje in samospoštovanje.
Pojdi v knjižnico in si sposodi tudi kakšne knjige o teh temah.

Lepo bodi ... 

[trzinka]

Matija, mislim, da si si kar sam odgovoril in poznaš vzrok za to tesnobo.
Poskusi se čimveč sproščati, magari si zjutraj pripravi kakšno sproščujočo glasbo, še preden vstaneš.
Če te bolijo mišice, ali pa tudi ne , lahko piješ Magnesol šumeče tabletke, malce pomagajo pri tesnobi.

Dobro se poznaš, le naučiti se moraš težavo odpraviti.
Korak k samostojnosti si štej v velik napredek in uspeh, ne boj se tega. Vsakič je enkrat čas, ko moramo stopiti iz gnezda

[nebesno modra]

Ojla Matija

Kako lepo je, da se lahko sprostiš zvečer pred spanjem, ko te nič več takega ne čaka, a ne bi bilo lepo, če bi se lahko tako sprostil tudi kdaj čez dan, da tvoje telo ne bi bilo napeto? Vem, lažje je reči kot narediti, pa ponavadi je še tako, če se nekaj vztrajno trudiš doseči (recimo sproščenost) dosegaš ravno nasprotno (torej napetost in osredotočanje na razne misli, ki ti niso pogodu). Cela čarovnija je potem prelisičiti svoje misli, da se ne osredotočaš na negativne občutke v sebi ampak jih nekako "nadomestiš" s pozitivnimi. Mogoče pa samo pustiš svoje misli, da gredo svojo pot in se ne navezuješ nanje in jim s tem odvzameš moč (tako so nas učili pri jogi, vdih izdih, vdih izdih

Drugače pa omenjaš, da prihajaš na študij v Maribor. Naj te ob tej priliki povabim na našo skupino za samopomoč, kjer se boš lahko srečal z ljudmi, ki imajo(mo) tudi takšne in drugačne težave in se jih trudimo premagovati oziroma živeti z njim v znosnem sožitju . Če potrebuješ kaj več informacij, spodbudo za prihod, me prosim kontaktiraj zasebno.

Vse dobro na poti v prelepe študentske čase

[Matija]

Hvala za vaše odgovore, so me spravili v precej boljšo voljo.
Verjetno je za mojo tesnobo res kriva prihajajoča življenjska sprememba - študij, saj se je prvič pojavila konec avgusta, ko se študijsko leto vse bolj bliža. Ker sem bolj občutljive in samotne sorte in me nevsakdanje stvari bolj spravljajo iz tira, to napetost še toliko bolj občutim in nenehno mislim o njej, ker nimam drugih skrbi. Dan je enak dnevu, dela nimam in potem se ure vlečejo in tudi misli lažje vztrajajo. Sem že marsikje slišal o podzavestnem strahu, ki lahko izbruhne in človeka muči, čeprav sam ne ve pravega vzroka zanj (jaz nimam dvoma, da gre za študij, saj drugih problemov v življenju nimam).
Mislim, da strokovna pomoč zaenkrat še ni potrebna, če pa bi se mi ta napetost stopnjevala in se me držala tudi v Mariboru, bom tam vsekakor poiskal kakšno strokovno pomoč, ki je je tudi neprimerno več, kot v mojem domačem kraju.
V preteklosti sem te mračne misli vselej sčasoma pregnal, a to seveda ni šlo v enem dnevu, ampak v več tednih. Takrat sicer napetosti v meni ni bilo, a tudi ta bo sčasoma izginila, če ne na naravni način, pa s pomočjo strokovne pomoči.
Hvala tudi za povabilo v društvo za samopomoč - morda vas bom kdaj res obiskal in dobre študijske želje.

[Matija]

Z veseljem lahko sporočim, da je moja tesnoba prešla in včeraj sem imel povsem miren dan od jutra do večera. Danes pa se mi je pojavila nova težava - pogosto požiranje sline, saj imam nenehno občutek suhega grla in bolj ko o tem razmišljam, pogosteje jo moram požirati in postanem napet. Podobne probleme sem imel že proti koncu osnovne šole in domnevam, da je vse to na živčni ravni - posledica bližajočega se študija in bolj samotnega življenja. Res je tudi, da sem se rahlo prehladil zaradi mraza in zanima me, ali se tesnoba in napetost lahko kažeta tudi na ta način, kajti razmišljanje o požiranju sline je tudi neke vrste vsiljivka, čeprav imam morda bolj suho grlo kot običajno in to razmišljanje ni povsem brez smisla.
Verjamem pač, da je to predštudijsko obdobje napeto, še posebej za bolj čustvene osebe kot sem sam, ki so večinoma izolirani od vrstnikov in z njimi ne morejo deliti podobnih problemov, dolgi dnevi brezdelja pa vse še pojačajo. Zanimalo bi me še kakšno drugo mnenje o mojem problemu, zato se vam že vnaprej zahvaljujem za odgovore.

[nebesno modra]

ojla Matija !

Super, da ti gre bolje in da si to tudi podelil z nami . Glede požiranja sline pa ja, jaz bi rekla, da je to lahko precej na psihični bazi, sploh če dosti razmišljaš o tem. Tesnoba pač tako deluje, da te vsakič opozori s kakšnim novim, še neznanim simptomom.Dokler ji ne daš vedeti, da ti nič ne more

Glede študija pa bi ti rada rekla, da se pusti presenetiti, mislim da bodo to zelo lepi časi zate, vsaj zame so bili čudoviti, tako da razmišljaj, da te čaka eno lepših obdobij v tvojem življenju.

Vse dobro želim

[Matija]

Dnevi s tovrstno tesnobo znajo biti res neprijetni, a potem se toliko bolj veselim tistih trenutkov, ko sem sproščen in z mislimi odtujen od skrbi in napetosti. Če ne bi imel toliko prostega časa zaradi počitnic, bi bilo teh trenutkov nemara več, saj se človek vsega naveliča, tudi počitnic, a glede tega sem precej optimističen in verjamem, da se mi bo stanje sčasoma popravilo in bom povsem odgnal te misli o požiranju, ki znajo biti prav nadležne, če razglabljaš o njih, a vsaj niso nevarne. Se spomnim, da so mi v preteklosti izginile med šolo, ko sem bil okupiran z mnogim drugim, tokrat pa nisem praktično z ničemer, saj ne želim miselno delati, preden bo to potrebno - pred študijem.
Razmišljal sem že o obisku psihologa, a ne vem, če se mi splača. On mi bo verjetno potrdil moje sume o tesnobi in študijo ter ne-delu, ki te občutke še povečuje, tako da se mi zdi bolje počakati in videti, kaj bo prihodnost prinesla. Do zdaj sem tesnobo še vedno premagal in verjamem, da jo bom tudi tokrat.
Lepo je slišati tvoje besede nebesno modra o študiju in sam upam, da bodo ta leta tudi zame lepa, saj gimnazijska niso bila preveč, vsaj kar se tiče družabnosti ne.