13.8.2010

[Voneno]

Moja glava je vrtiljak. Moje srce je razbijanje. Nič ni več resnično.

Jokam, ampak nihče me ne sliši. Želim si nekoga, ki bi me vprašal, če sem v redu,  čeprav me bo to zmotilo. Očitno, da ni sem uredu. Kaj je narobe? Ne vem. Počutim se kot usedlina in nič ni bolje. Rad bi spet začutil, vsaj na momente tiste lepe občutke, ko se počutiš  vredu.

Se borim, da plavam na površju, vendar včasih vidim, da utopitev ni tako daleč.

Upam, da bo to enkrat imelo svoj smisel.

Lep dan,
N

[Suzy]

Pozdravljen!!
  Vse ima svoj smisel a veš in vse je resničnost;naša življenja,tvoj obstoj,misli,občutki in vse s
  čemer se ubadamo na tem svetu.
  Verjemi,da vsi kdaj pa kdaj jokamo,si želimo toplino nekoga in besede,ki bi nas potolažile,....
  Tudi tebe obdajajo neprijetni občutki,se boriš z njimi in najbrž iščeš vse tiste želje in cilje,ki si jih
  želimo in borimo,da se uresničijo.
  Poskušaj najti ponoven stik s samim seboj,prisluhni svojim občutkom;kaj si želijo,potrebujejo,pogrešajo,....
   Če potrebuješ pogovor smo tukaj,piši...izlij svoja čustva in lažje ti bo.Nekako boš počasi začel iskati
   in odpravljati vzroke za svoje počutje...
   Ne daj se....vsak je lahko močan,samo mal vzpodbude,tvoje volje....in lahko izplavaš...
   Drži se in bodi lepo ter napiši konkretno kaj več....pa dobrodošel med nami!!!    

[Toja]

OpenEyes

Vidim, da si nov na tem forumu, lepo bodi pozdravljen!

Dogajajo se ti reči, ki si jih ne znaš razložiti,
v tvojem organizmu se nekaj dogaja, se nekaj nabira
ali pa se je v preteklosti nabralo.
Vem, da rabiš nekoga, ki te bo vprašal zakaj  ,
tu sem in te sprašujem, kaj si ti misliš, da je narobe,
da te teži, da se slabo počutiš.
Vidim , da rabiš pomoč, ne samo vprašanje in tolažbo,
"saj bo boljše".
Pišeš, da se boriš, da plavaš na površju.
Kako se boriš, proti čem se boriš?

OpenEyes zelo rada bi ti odgovorila, zato te prosim,
da malo več napišeš o tvojih težavah,
o tvojem "zdravljenju", če ga že opravljaš?

Skupaj bomo našli smisel življenja, ki si ga želiš!

Napiši čimprej in vsi tu s foruma ti bomo pomagali!

Lep dan tudi tebi!

[Voneno]

Pozdravljeni

Hvala za vaše tople odgovore

Trenutno imam veliko stvari v glavi, vse se mi zdi, da je nekako nerešiljivo in boleče narediti kak premik in spremembo. Anksioznost & depresija me močno spet držita. Pri svoji 30-ih se počutim, kot 60 letnik, sam in osamljen, čeprav zunanji videz kaže drugače. Razmišljam kako je moje življenje skoz ena maska in en sam fake in nezadovoljstvo na vseh področjih. Obiskujem psihiatra in psihoterapevta,a se mi zdi, da samo zato, ker pač moram... Moj odnos do partnerke (skupaj sva že tri leta, nimava otrok) je lažen in neiskren, a vztrajam, ker mi je težko ostati sam. Služba je pojem zase. Delam v komercijali, delo me ne veseli, odnosi so nula, nizka samozavest pred vodjo,... vglavnem totalno izčrpljujoče, posledica sta vikend depresija in strah pred ponedeljki.

Hvala vam za vaš čas, ker ste me poslušal in odgovore

Vse dobro

[nebesno modra]

Pozdravljen !

Ja vidiš, čas je za odprte oči, iskrenost in spremembo. Živjenje nas nekako samo prisili v to, če ne zlepa, pa zgrda .

Ni fer vztrajati v odnosu samo zato, da ne ostaneš sam, pa saj to sam veš. Treba je najti še način za spremembo, malo po malem. Si razmišljal o kakšnem svetovanju, terapiji, skupini ljudi, ki ima podobne težave?

Lep vikend in vse dobro