Anksioznost je moj nov štos...

[moonica]

še ena, ki čist razume kaj 'ti dogaja' ...

sej ste si že velik napisali ... hotela sem samo rečt, da je res najboljše takrat se s čim zamotit, jaz sem v tahujšem obdobju tud otroške križanke reševala, ostalo je blo pretežko, v tisti nervozi sem lahko samo take zadeve, da sem vidla narisano kolo in sem vpisala kolo itd. ... to prav med hudo, hudo tesnobo, recimo takoj po napadu ali pač vmesni čas ... kasneje kak sudoku ... pa risanje mi je pomagalo, to sem kar tako začela, razne vzorčke in kasneje barvanje manjših delčkov, da sem rabla bit natančna ... sicer pa, ti nimaš preko celega dne napadov panike in stalne tesnobe ... ma lahko bo komu drugemu prišlo prav, če zasledi tole ...
mi je pa logično, da se ti to pojavlja zjutraj ali zvečer ... ker zvečer se človek sprosti, telo se nekak umiri in pol butne to ven ... zjutraj si pa spočit in in tud pride na plano ... je blo pri meni tud tako (+ preko dneva) ... in vem kako je, ko začutiš enkrat to tesnobo in kaj vem katere vse simptome, pride kar automatsko zraven kakšna misel o bolezni, pa ni treba, da se pol s tem dejansko ukvarjaš al rataš nek hipohonder, ma to so take 'btw' misli ...
da se mi bo odkegljalo je tud mene ful matralo, ta strah, ta misel ... in bolj ko hočeš ne razmišljat o tem, bolj razmišljaš ... itak ... zato je najboljše se s čim okupirat, ma ne pa tako, da preko celega dne ful, ful delaš, ker pol si preveč izčrpan in je tesnoba zvečer še hujša, ker se nekak vse kopiči
če bi bla pa tesnoba lahko vzrok 'česa tretjega', da je kaj za predelat, pa je dobro s terapevtko 'mal pobrskat po preteklosti', ker če razrešiš pri sebi, v primeru, da te kaj (podzavestno) matra, je pol dolgoročno izboljšanje ... pa to (in še marsikaj) itak veš 

[Gigli]

Moonica, prav imaš!

Drugače je tudi pri meni najhuje zjutraj - sicer paničnih napadov nimam več (zadnji je bil več let nazaj), se mi je pa to razvleklo na konstantno anksioznost, ki seveda variira na intenzivnosti. Včasih je skorajda ni, je minimalna..kakšno obdobje pa močnejša..kakšen dan pa pride tak, da je res močna skupaj s tesnobo. Zjutraj ko se zbudim pa se "razleze" po celem telesu in potem če prižgem še cigareto...uff ..čez dan pa se počasi umirja.

Mam pa čist eno tako malo smešno vprašanje.. vrjetno alkohol slabo vpliva na anksio naslednji dan ne? Jaz sicer včasih spijem 1 veliko ali pa mogoče 2 mala piva, kar ni veliko..pa se mi vseeno pozna. Je možno?

lp,
gigli

[matheu__]

in vem kako je, ko začutiš enkrat to tesnobo in kaj vem katere vse simptome, pride kar automatsko zraven kakšna misel o bolezni, pa ni treba, da se pol s tem dejansko ukvarjaš al rataš nek hipohonder, ma to so take 'btw' misli ...

Točno ja, to je vse tko na btw, ampak teh "btw" misli se nabere in pol izbruhne kot hud nekotroliran šit.

da se mi bo odkegljalo je tud mene ful matralo, ta strah, ta misel ... in bolj ko hočeš ne razmišljat o tem, bolj razmišljaš ... itak ... zato je najboljše se s čim okupirat, ma ne pa tako

Mene ponavadi zagrabi, če mam ful stvari v glavi in mam filing da me bojo povozile. Odkar si pišem je bolje - ker pol čim zapišem vem da loh pozabim.

e bi bla pa tesnoba lahko vzrok 'česa tretjega', da je kaj za predelat, pa je dobro s terapevtko 'mal pobrskat po preteklosti', ker če razrešiš pri sebi, v primeru, da te kaj (podzavestno) matra, je pol dolgoročno izboljšanje ... pa to (in še marsikaj) itak veš  Smiley

Vzroke za te strahove pa poznam, sam to da veš nič ne pomaga. Zadeve načeloma predelujem sproti, ampak včasih se pač ne da, ker ni časa.

vrjetno alkohol slabo vpliva na anksio naslednji dan ne? Jaz sicer včasih spijem 1 veliko ali pa mogoče 2 mala piva, kar ni veliko..pa se mi vseeno pozna. Je možno?

Težko rečem, mene alkohol v majhnih dozah (mala piva, dve) umirja in razbremenjuje. Ful nažgan pa nisem bil že dolgo časa, pa tud ne mislim probat zarad zdravil ki jih jemljem za manično depresijo.

Hvala za odgovore

[Gigli]

Pozdravljen,

Kako si?

p.s. ja ja sej mene tut tisti večer sprosti, naslednji dan sem pa na "trnih" .

lep petek vsem.

gigli

[moonica]

Mene ponavadi zagrabi, če mam ful stvari v glavi in mam filing da me bojo povozile. Odkar si pišem je bolje - ker pol čim zapišem vem da loh pozabim.

  enako jaz

[Gigli]

ja tudi jaz .. takrat, ko imam občutek, da me bodo preplavile -  , da se mi bo kr snel..pa pomaga tut, če jih naglas povem..pa napišem.

lp, gigli

[moonica]

ne vem, če je matheu_ govoril o zapisovanju misli ... jaz sem razumela, da govori o opravkih in takih stvareh ... meni pomaga, da si to zapišem, kaj moram naredit, kdaj imam kaj ... potem vem, da imam na papirju, ne rabim stalno skrbet, da kaj pozabim

[Gigli]

moonica... , ja sem dojela ko sem sla bolj natančno brat..

lp

gigli

[matheu__]

Evo včeri ponoči je bil spet totalen šit. Ma sem se vzdržal in nisem vzel Helexa in sem rajši zbudil mojo. Tako je blo: Gledam Arrested development in me je ful zanimalo kaj se bo zgodilo in sem pogledal ene 5 epizod naenkrat. Pretiraval itak.
Do ene točke me ti sitcomi pred spanjem umirijo in izpraznijo - vsaj tako si rad mislim - pol me pa začnejo prevzemat in mi preveč okupirajo misli.
No in pol ratam končno zaspan (z mal pomoči mojga obuičajnega koktejla medikamentov), ampak kar vztrajam z buljenjem v ekran. In na koncu se zasačim, kako že skor v polsnu in z enim očesom odprtim gledam šit in se odločim da je to to za danes. Zaprem laptopa in poskušam zaspat. Nakar me začnejo  - spet v polsnu - bombandirat dogodki preteklega dne v kombinaciji z dogodki iz nanizanke; vse skupi ni melo nobenga smisla.
Kar je pomojem normalno. Ni pa normalno, da se tega zavedaš. Ko zdrkneš v spanje naj bi se ti zavest odklopla. In ker se mi ni, je blo kot da bi opazoval lasten nesmiselen kaos podzavesti in me je začela grabt panika. Kar je vse skupi še poslabšalo. Popolnoma sem se zbudil, pulz mi je nabilo in potit sem se začel. Pa prižgal sem luč, ker če je tema, mam filing da bom glihkar začel halucinirat in fasu diagnozo rezistentne shizofrenije. 

In vsakič je drug film: Zadnjič sem se glih tako prestrašil v polsnu in se na hitro zbudil in pol ene 20 sekund nisem vedu, ne kdo sem, ne kje sem ne nič. Kot da bi mel amnezijo. Vsaka sekunda ko sem krčevito iskal svojo identiteto se mi je ful vlekla... horror totalen.

[Janja]

Matheu_!

Ne vem, kaj naj ti napišem.

Ali si glede teh občutkov že kaj govoril s tvojo novo psihiatrinjo ali je vse tole precej sveže?

Tudi sama trenutno nisem v najboljši koži. Se soočam z eno zadevo, ki mi ni najbolj prijetna.   Včasih je življenje resnično dr**asto, ampak gremo dalje.  

Se zavedam, da tako razmišljam danes, mogoče, vsaj upam, bom jutri že drugače.

Drži se in upam, da se bo našel kdo s kakšnim konkretnim nasvetom, jaz ga namreč nimam.

[Toja]

Matheu

O konkretnem primeru, ti ne morem svetovat, ti pa lahko povem,
da tudi sama zapadem v globoke sanje, ki vsebuje dogodke prejšnjih
dni v katerih sem glavni akter.
Hvala bogu, ne doživljam paničnih napadov.
Razlaga zakaj ne, ker nikoli ne gledam težkih filmov, raje pogledam kakšno
humoristično stvar in takoj, ko čutim, da se mi začnejo oči zapirat, ugasnem TV
in zaspim.
Sicer ne poznam kaj si ti gledal, vendar vem pa sigurno, da si preveč, da si
želel na vso silo videt konec, to ti ne svetujem, ker organizem rabi počitek in
če tega ni, potem odreagira na ta način.
Ne vem, mogoče sem si tole tvoje stanje razlagala čisto narobe, verjetno pa je
še kje kdo, ki ti bo napisal kaj več o tem.

Verjamem pa ti, da vse to ni prijetno niti podnevi, kaj šele ponoči!

Mogoče poskusiš malo spremeniti tvoj filmski repertoar!

Lp T

[Jagodka]

Kaj pa, če je s koktejlčkom kaj narobe?

Moji cimri se je to dogajalo, no nekaj podobnega, so bile že kar take napol zavestne blodnje,
to jo je potem gnalo v tesnobo. So rekli dohtarji, da je od zdravil in so ji potem menjali.

Pa ne znem razložit katera zdravila, je imela poln lonček kuglic.

[Amelie]

Jagodka, to je to. Shit je, če si na isti kombinaciji zdravil že tako dolgo, da ti vsaka minimalna sprememba povzroča hud strah in tesnobo, ker si navajen se maksimalno samoanalizirat, vsako pikico spremembe v telesnem in psihičnem počutju 24/7. Jaz mislim, da mora najprej spucati ta strah in se šele potem lotiti zdravil. Prvi korak je težji del naloge...

[majč]

huh, očitno nas je kar nekaj, ki mamo s pretežno bipolarno še kake druge kombinerane težave občasno. vprašanje je, se mi zdi, če je ta strah nekej kar je občasno, ker pomoje nas je vse, ki smo nekaj hudega doživeli kdaj mal strah, da bi se ponovilo. Če pa ta strah presega mejo obvladljivega, ko naj bi se bil še sposoben sam pomirit s preusmerjanjem misli in že meji na paniko, ki ti uide iz rok in dobi velike razsežnosti, pol je treba pogruntat, kako si pomagat.
Sama sem ugotovila, da sem kdaj tesnobna, ko me zdeprimera ob prehodih letnega časa polet-jesen. pa še kdaj vmes med letom. ampak s to tesnobo heandlam nekak.

matheu, razumela sem, da obstaja neka metoda čustvenega sproščanja EFT (sem že nekje prebrala mal o tem pa tudi razumela, da ma folk z ankso dobre izkušnje z uporabo te metode, ki pa se jo je potrebno naučit). Meni je tudi klinična psihologinja na csd Domžale predlagala slednjo, da se jo naučim, če se bom odločila za nosečnost in bom brez zdravil. Sama posega malce v medicinski foh s svojo specializacijo pa tud njen mož je medicinc, tko da sem gotova, da kakega new age bull krepa, ki po možnosti ne deluje, ne prodaja. tud sama je šla na ta tečaj in jaz bom šla tud takoj ko se enkrat zaposlim in začnem služit denar. razmisli in razišči mal po netu.

Sama mam pa drgač v kombinaciji z bipolarno naravo svoje motnje še neko hudo težavo, ki bi rekla, da je srčne narave, ampak jo danes mnogi že prepoznavajo pod imenom relationship compulzive disorder. Ful se trudim, vse živo sem že dala čez, da bi si pomagala. na momente sem že upala in verjela, da je končno mimo, pa me je spet tako močno zagrablo in stisnilo, da sem komaj dihala pa ne v smislu, da bi me dušilo, ampak tko močno se mi "uleže na srce". V meni se porodijo občutki in z njimi nekako povezane misli in predvsem čustva do nekoga, ki ne dajo miru. Ko res komaj še zdržim vse to se scmeram, nekaj zmolim za tega človeka in potem mam za nekaj časa mir. Vtisi me ne spustijo. in seveda slednje povzroča močan konflikt lojalnosti. tko da sem že pomislila, da bom v primeru, da mi to rundo ne znese in ne bom znala zadev spremenit pravočasno, da preprosto ne bom zmogla odnosa, kjer se mi to ne bi dogajalo. dajem si tu še mal časa, ampak če zadev ne bom uspela uredit v dogledno primernem času, se tako tesnih odnosov z osebami nasprotnega spola pač ne bom več šla, ker ne morem živet s tem, da se mi to dogaja, saj resnično želim bit v partnerstvu maximalno iskrena in predana. To pa me ubija. no vidiš, ti tu med anksiozneži, sama pa se selim tja med obsesivno kompulzivne zadeve. ne vem, če ni tebi boljše.

maja

[matheu__]

Ali si glede teh občutkov že kaj govoril s tvojo novo psihiatrinjo ali je vse tole precej sveže?

Sem govoril. Na podlagi tega mi je tudi predlagala anksiozno motnjo.

Sicer ne poznam kaj si ti gledal, vendar vem pa sigurno, da si preveč, da si
želel na vso silo videt konec, to ti ne svetujem, ker organizem rabi počitek in
če tega ni, potem odreagira na ta način. pomisli

Ja izgleda, da je res tako. Čim pretiravam v kakšni stvari, pa naj bo to delo, buljenje v TV, bilokaj, se mi to dogaja.

Kaj pa, če je s koktejlčkom kaj narobe?

Your guess is as good as mine.    Se mi pa zdi, da imam zdej ko je padla temperatura manj "rakavih" obolenj in me nasploh manj (ali nič) duši čez dan. Glede koktejlčka na lastno roko jemljem že dva dni pol manj AD-ja. In razen odsotnosti vročice (dejansko mam skoz vročino na spodnji meji na Paroxatu) in glavobola je vse kot je blo prej. Dva plusa nobenga minusa.

Sama mam pa drgač v kombinaciji z bipolarno naravo svoje motnje še neko hudo težavo, ki bi rekla, da je srčne narave, ampak jo danes mnogi že prepoznavajo pod imenom relationship compulzive disorder.

temu se že dolgo reče čustvena inkontinenca.

Včeri spet ni šlo zapsat. In sem spokušal na vse načine, sam da nebi vzel Helexa. Čez dan je bilo vse ok, kot ponavadi. Pol ko sem že skoraj spal se je začelo. Hitro bitje srca, potenje in cel paket. BZ

[ljubica]

Matheu_, taki anksioznosti kot jo poznamo pod to besedno preobleko, so včasih rekli "slabi živci". Pa sploh ni bila napačna diagnoza, samo nekam čudno ime ima. Ampak - na nek način je treba te "slabe živce" pozdravit oziroma umirit. Ker več časa kot traja ta večerno-nočna panika, manj energije imaš. Čeprav je res, da prvič pomaga topla kopel, sončki, sprehodki, tra-la-la.....ko se ti pa nagrmadi, pa vse to ne pomaga več. Kaj pravi psihiatrinja?

[majč]

A ni anksioznost prevedeno TESNOBA, ki pa se lahko stopnjuje do panike?

kaki slabi živci. tisto so druge težave z gabanergičnim sistemom, če se prav spomnim razlag moje sestre, ko je študerala te predmete (farmacevtka). dokler tuki praskamo z antidepresivi pa z anksiolitiki, pomoje ne mormo govort o "slabih živcih". Vsak nerazgledan človek z duševno motnjo, ko ne ve, kaj se z njimi dogaja pravi: sem bolan na živcih. c'mon. to je bil trend izrazoslovja generacij pred nami.

ni tako?

maja

[ljubica]

ja, malč, sej pravim, da je to izraz preteklosti.....živci so lahko pač okvarjeni v  nevrološkem smislu, ne pa duševnem. Primerjavo sem dala, ker v času tesnobe in panike živci res delajo s polno paro...Ampak ne v smislu okvare, ampak "si imajo pač veliko povedat", ne?

[majč]

dobro zdaj razumem, kaj si imela v mislih.

maja

[ljubica]