Nezaupanje in strah

[metulčicaa]

Zdravo!

Tudi jaz bi lahko začela z: ne vem kje naj začnem....
S fantom sva skupaj tri leta. In če pogledam nazaj bi včasih lahko rekla, da sva se prebijala skozi ta tri leta. Prvo leto sem bila srečna, resnično srečna. Danes pa me duši.
Ne vem kdaj bom zaupala. Imam ga rada, o tem ne dvomim, vendar zaradi preteklosti ne zaupam.
Ima me rad, čeprav mi ne zna najbolje pokazati.
Poskušam si dopovedati, da moram živeti tu in zdaj- preveč se obremenjujem, s prihodnostjo. Živim v bednem prepričanju, da je danes skoraj nemogoče obdržati partnerja. Ko pride dan, ko je odsoten in mi ne pokaže zanimanja zame, se pojavijo misli, da se je zagledal v drugo. Ne vem, na delovnem mestu,...
Čeprav nekje v sebi vem, da sva skupaj in da me ima rad. Je poseben človek, zna se postaviti zase in lahko rečem, da je zelo visok v primerjavi z mano. Živi v okolju v katerem mu ne primankuje ničesar in vedno je dobil in dobiva kar si želi. Jaz pa sem pravo nasprotje, že dolgo moram v večini skrbeti zase in druge. Tako da včasih se mi zdi da tudi z mano dela v prepričanju da bo vse dosegel. Predvsem pa je tip človeka, ki ima vedno prav in ni nikoli nič kriv.
Hotela sem že prekiniti, on tudi, pa vendar vedno se pobotava in greva naprej. Ne vem, če je res to tisto pravo, ne vem, kako se naj znebim sumičanj, ne vem kako naj postanem normalna.
Niti nimam pravega človeka, da bi se z njim pogovorila, z njim pa ne pridem daleč, ker v njegovi družini ne poznajo pogovora.
Zmedeno, upam, da mi kdo prisluhne.

[scorpion]

Praviš, da zaradi preteklosti ne zaupaš........

[LiLdevil]

Uf ja pa sem mislila že, da sem edina 
jaz bi ti svetovala, da mal teme pod Splošno o motnjah prebereš .... so meni dali veliko nasvetov, ki bi tudi tebi prišli prav ..... je pa res ne gre iz danes na jutri.... zaupanje je eno samo sranje ..... zaupat moraš prvo sebi, potem boš lahko tudi partnerju ...
fajn bi pa blo, da napišeš zakaj zaradi preteklih izkušenj ne zaupaš ... ?

aia, pa če sta že hotela prekinit, zakaj nista? ljubezen, strah pred samoto?

[Arwen]

.... zaupanje je eno samo sranje ....

zaupanje je tveganje... a kdor ne tvega, stoji na mestu, ni profita.... tveganje je tvegano, a lahko prinese veliko novih izkušenj, veliko lepega  zaupanje je srčika odnosa 

[metulčicaa]

Človk je prec bolš volje, k mu nekdo prisluhne.
Ja tko, nč kej lepga se mi ni dogajal. Veliko posledic je, če živiš v pribl. 10let razpadajočem odnosu staršev. Laži, varanje...skup sta vztrajala zarad nas, otrok- kar je zame čist mim.
In tko sem potovala naprej, spoznala fante, dobre in manj dobre, a vsak je mel še eno nekje. Neki časa mi je lagal, da ni nč,... pol sm pa spoznala, da ni vse tko. Mislm, vse daš, čas, ljubezen, se trudiš, na koncu pa vse pade nekam.

Pa jz sm raj sama, kot da nekoga varam in mu lažem. Težko je pol to kar zabrisat.
Zdej pa je pršu čas, da nekaj naredim, ker mislim, da če njemu ne bom zaupala, ne bom nobenmu.

Narezen nisva šla- ka pa vem, mogoče je v obeh prisoten en strah, sem pa prepričana, da se mava rada, sam k je še tolk druzga zraven.

[Arwen]

metulčica, korak za korakom.. reševat probleme, težave, ... korak za korakom spreminjat vzorce, gradit na samozavesti (lastni, seveda, ker človek lahko spreminja le sebe) ... počasi a vztrajno.. pa poskušaj ga napeljat k pogovoru... danes beseda, jutri druga... počasi... pa mogoče dnevnik piši, zapisuj vanj situacije, katere misli se ti porajajo, katera čustva sproži situacija, pa ugotovitve, če je tisto, kar misliš res oz. kaj bi lahko bilo...

pa tudi tukaj se lahko razpišeš, malo po forumu pobrskaj, tematik je ogromno, problemov veliko, rešitev pa tudi  če se ti zdi, da se splača, potem vsak trud obrodi sadove 

Držim pesti 

[metulčicaa]

Arwen Coprnica, hvala za vzpodbodo. Sej moram rečt, da se trudim, vćasih sem za vsako stvar "težila"(bi reku moj), jz sm mu pa sam hotla dobr, mu povedat, kako je boljš za punco, sam ni obrodilo sadov.
Takoj je bila užaljenost na vidiku in izogibanje-dobesedno. 
Težko se je pogovarjat s človekom, ki se ni v 24 letih pogovarjal o ničemer drugem kot o avtu in faksu.
Sedaj se probam kontrolirat in mu na lep in prijazen način povedat, pokazat stvari, sam zelo malokdaj sem uspešna.

Hvala! Se bom potrudla, ker mi je škode zavrčt vse to.

[LiLdevil]

Hm, to pa je kot, da bi sebe brala .... zanimivo .... ma ja, komunikacija je res preveč pomembna v odnsu ... jaz sem od začetka ful govorila, kaj me moti, kaj si mislim pa sem vedno naletela na ignoranco in zavrnitev ... pol sm pa enostavno nehala in začela v sebi to držat, premlevat in si nakopala panično motnjo .... je pa res, da če tvoj partner ne začuti, da imaš ti neko potrebo in se zanjo ne potrudi potem je tudi nekako brezveze, ker se boš nenehno mogla le ti kontrolirat, da boš mirna in da ga ne boš razburjala itd. kar pa seveda ni prav .... on mora tudi tebe poslušat, kaj ti potrebuješ, da boš srečna v odnsu in tudi, če pogovor naprimer ni pisan na njegovo kožo, se bo poskušal postopno temu prilagodit, če te ima rad ..... ne smeš se samo ti njemu .... tvoje potrebe so pravtako pomembne, kot njegove!

[metulčicaa]

Ja če me ma rad, se bo tud on postopoma prilagodu in potrudu. Sama vem, da ne bom zmogla, ker že zdej preveč potrpim in vem, da mi bo enkrat počlo.
Sam, ko se mi včasih zdi, da ne bo čist nč zlezu iz svoje kože.
Kakšen dan je tko nesmiseln, da se sprašujem, s čim vraga si to zaslužm. Zakaj mora bit tak problem pelat vezo po neki normalni poti?!?

[Arwen]

...Sam, ko se mi včasih zdi, da ne bo čist nč zlezu iz svoje kože.

v tem primeru se je pa treba odločit, do katere mere smo se pripravljeni spremenit, prilagodit... kaj želimo in česa ne... kompromisi ja, podrejenost  ....

[scorpion]

Ne smeš zatret sebe zaradi "ljubezni" Metuljčica. Se strinjam, tudi tvoje potrebe so pomembne...najpomembnejše..zdrav egoizem...

[metulčicaa]

Se pravi to kar mam ni ljubezen? Al kaj ? Sem res tuk mim?
A se je tko težko potrudt in nardit tist kar vsak ve in je očitno, da mi je všeč?

[Ribica]

Razmišljam o vseh teh partnerskih problemih pri mladih parih - jaz sem že krepko v srednjih letih - če se že v fazi, ko še ne živite skupaj in ko še ni skupnega gospodinjstva in otrok, težko uskladite o potrebah drug drugega, kaj šele bo.... Ta ego - v tem primeru moški, je grozen. In to večno prilagajanje žensk..."saj potrpim..." kako grozno mi je to prebrati.

Če ni prisluha potrebam drugega, če ni samo po sebi umevno, se mi zdi, da bodo težave z leti samo večje, manjše nikakor ne. Če pogledam sebe in svoje izkušnje, se mi tisto o "potrpeti, molčati in čakati, da se bo spremenilo", nikakor ni obneslo. Seveda je za nazaj lahko biti pameten, tudi jaz sedaj vem, kje sem falila pri dvajsetih, petindvajsetih, tridesetih....
Mogoče samo še to, da si je mogoče treba v sebi postaviti mejo, ko si rečeš, ne, tega si pa ne dovolim. Da je ta meja jasna vsaj samemu sebi in da v procesu prilagajanja za vsako ceno ne izgubiš samega sebe.
Meni se je to zgodilo in moje dolgoletne borbe z depresijo so v veliki meri posledica tega, da tega nisem znala, nisem (z)mogla.....
Zdi se mi, da ko sem to mejo v sebi našla in jo ozavestila, je šlo vse veliko lažje - razveza, obdobje samskega življenja, nova zveza.... in tudi moja depresija-ukročena in omejena (upam, no!)

Vse dobro!
Ribica

[LiLdevil]

Fino bi blio, da napišeš kaj je tisto kar te tako moti (konkretno) .... kaj je tisto kar ti je všeč pa fant ne naredi ....

 je pa res, da če mu ne poveš kaj je tisto kar želiš on ne more voht ... to je največkrat problem pri zvezi, ker si sami tako zelo želimo nečesa in partnerja idealiziramo, da on pa itak bo že vedel, če je "pravi", kakšne so naše potrebe ... uuuuu, zelo napačna misel .... noben ne more vedet kaj je tisto kar si TI želiš, če konkretno ne izraziš želje .... sploh pa moškim, ki so v čisto drugi dimenziji kot ženske ....

je pa tako, da če se ti podrejaš njemu in zatiraš potrebe, ki so zate pomembne in on zanje noče slišat potem to ni ljubezen ... je pa res, da se v vseh stvareh ne moremo prilagoditi drugemu ... tvoj fant ima tudi neka merila, katera ne bo prestopil, tudi zate ne pa to ne pomeni, da je slab (no odvisno kaj je to seveda!) ... zato so kompromisi in se boš morala tudi ti prilagoditi njemu .... KOMUNIKACIJA - prekleto pomembna stvar v odnosu.

[Arwen]

metulčica, moj partner se prav tako težko pogovarja, ima svoj prav, svoj način... vem, da bo vedno isti ( zadnje čase opažam sicer znake, da se na svoj način vendarle trudi), torej je na meni, da postavim mejo oz. se na tak način ali navadim/privadim/ga sprejmem ali odklonim, ... iz vsega poskušam potegnit tisto, kar je najboljše zame, pa seveda zanj, sama moram vedet, do kje sem pripravljena iti, od kje naprej pa se moj jaz začne izgubljat... in to je to... ker sama sebi sem najpomembnejša jaz - in to je dobro vedet, kje so meje - zdrav egoizem, kot pravi scorpion.

Jap, lahko se človek potrudi, seveda... a v tvojem primeru si (se mi zdi) le ti tista, ki se trudi?

[scorpion]

ja, v tvojem priemru si očitno le ti tista , ki se trudi Metuljčica...res je.

jaz menim, da je za ljubezen ali kakršenkoli odnos treba zanti  vsaj nekaj dajati in upoštevati potrebe drugega...Vživljanje v čustva drugega je pa tako ali tako za večino še vedno pretežka umetnost...

Ali je tvoj fant sposoben vsaj minimalno od omenjenega? Če ni potem se ni pametno slepit, da živiš v ljubečem odnosu..


Parazitiranje, izkoriščanje, zloraba, podrejanje itd...to nima veze z ljubeznijo.....

[metulčicaa]

Bolj k tuhtam, bolj se mi zdi da bo najbolš, da zaklučm zadevo.
Zelo, ampak res zelo hitr je užaljen. In to vidm da povsod, ne sam pr men, lih tko je je narjen, da ga je treba sam zlepa pa ujčkat...
Ma brezveze, predno si bom jz uštimala zadeve (mal več samospoštovanja, pa odpravt odvečno ljubosumje, prodobit na zaupanju) bom čist na dnu, če bom še tkole furala naprej.
Po svoje čutim, ljubezen med nama, sam vse kaže, da je preveč minusov. Čeprov se mi ne sanja, kako bom to zaključla, ker mi pomen, res mi pomen.

[LiLdevil]

zaradi česa pa je naprimer užaljen?

kokr se meni sanja ima tudi on probleme ... si mu kdaj prisluhnila, ga vprašala kaj čuti ... kaj ga muči?

je pa res, da lahko samo maniulira s tabo ...

prejšnje izkušnje, ljubosumlje in to kar naštevaš nima veze s tem - za to si odgovorna sama ne on ... gre le za komunikacijo, ki je nimata usklajene ... vsaj po tem kar si napisala sklepam ...

[metulčicaa]

LiLdevil - nekak tko bi se lahko reklo.

Ja ma težave, odraščal je v familiji, kjer ni čustev (jaz si tega ne znam predstavljat, pa vendar se dogaja),kjer ni pomembno nič drugega kot le to, kakšno bo vreme,kaj bomo jedl, kam bomo potoval, kupl vikend na morju, čoln, nov avto (kaj bi sosedje rekl, če bi se domov prepelal z najnovejšim avtom, uuuu). Resnično gre vse čez denar, in to - vsi vemo, ljudi blazno pokvar. Jz nism srečna, mam en kup zadev... sm si kupla novejši avto, pa kaj?!?!?!?!? Človk je vesel dva dni in to je to, mene te stvari ne osrečujejo.
Jz hrepenim po sopotniku, prijatelju, nekomu, ki se lahko zaupaš, nekomu, ki te opazi, ko si žalosten in  v tem primeru ne reče- kaj si tečna?
Velikokrat sem napeljala na to, da bi se mi odprl, ene dvakrat mi je ratal (on živi v nekem strahu pred starši), sliši se grozno, sam je pa tko očitno, da sem opazila tkoj k sem jih vidla skupaj. Povedal je, da pač pr njih ni tega, da bi se pogovarjal in da je blo zmer vse narobe, kar je naredu, nikol ni blo dost dobr. Baje sta bla stroga do njega. Čeprov kr ne morem verjet, ker sta zelo v redu. Sam mata pa svoj jaz. To se pa opaz.
Ma sm popizdila k doma posprav za sabo npr.šalco...pr men je pa ostajala povsod. In sm rekla, da nej mal gleda za sabo, za mano tud nben ne pospravlja-užaljen, okej kasneje ga pa zlepa- ej dj prosim, no...nč surla. To kar mi je reku- da nkol ni nč prov naredu za starše, se je zdej preneslo name. "Nkol ti ni nč prov"

[LiLdevil]

Uuuuu ... čist se spremeni situacija po tem kar si povedala ...

on očitno igra vlogo žrtve ... ker jo je navajen iz družine ... in se tako skriva pred sabo, ... uf ja poznam to preveč dobr, samo problem je, da mu ti tukaj lahko zelo zelo zelo težko pomagaš ... ker dokler se sam tega ne bo zavedal ne bo napredka ... hm, jaz sem ravno v odnosu s sedajšnjim partnerjem ugotovila, kako sem igrala in še vedno kdaj, igram žrtev z raznimi joki, kujanjem za brezvezne stvari in obtoževanji, nikol nisem dovolj dobra zate .... ampak pravtako to nosim iz družine, kjer so pričakovali od mene preveč, pa vedno so mi pravli, da imam srečo, da iz mene ne bo nič ... čeprav se je z leti odnos spremenil sem zadeve tako ponotranjila, da imam o sebi zelo slabo podobo .... in verjetno tvoj fant pravtako ...

je pa res, da je naprimer meni pomagalo ravno to, da sem se začela zavedat kaj se dogaja, da je bil fant potrpežljiv, ... moj tudi ni navajen na pogovor naprimer, pa je enkrat prišel domov in vidle kako se tresem pa sem čist v pi***, da je dojel, da to ne bo šlo tko .... in od takrat poskušav .... treba se je pogovarjat .... pristopat z različnih kotov do človeka ..... kakšna knjiga ne bi blo švoh prebrat ... Skrivnosti o moških, ki bi jih morala vedeti vsaka ženska naprimer .....

moraš vedet, da fant mogoče tega ne dela namerno tebi ... mogoče si jemlješ preveč osebno stvari ... hočem pogledat še z njegove prespektive, da ne bo pomote .....