majč
Druge motnje
Heroj
Odsotni
Prispevki: 3.103
|
 |
« Odgovori #61 dne:: nedelja, 02. september 2012 ura: 16:44 » |
|
duševne motnje rabijo za svoj nastanek neko dispozicijo, predvidevam da gensko. če tega ni, jih ne bo. morda bo kak drug zdravstveni problem. seveda pa ta dispozicija mora priti do izraza, k čemur prispevajo pa okoljski dejavniki in vse, kar zadeva človeka (odvisi od tega, kaj vse se mu dogaja in koliko dejavnikov tvegnja je prisotnih napram temu, koliko ima sam izoblikovanih pa varovalnih dejavnikov. na teh moramo graditi tudi ko je že prišlo do motnje, da po zdravljenju lahko vzdržujemo remisijo - to je stanje brez znakov, ki so značilni za duševno motnjo). do duševne motnje ne pride zaradi tega, ker bi nas obsedel hudi duh, ampak le ta izvira iz naše ranljivosti ter ranjenosti. ranljivost je dispozicija, ranjenost pa pomeni, da so nas dogodki v življenju prizadeli na način, da je dispozicija prišla do izraza in da dejansko so težave v duševnem zdravju nastopile.
kaj je hudi duh in kako deluje? v življenju sta baje le dve nadnaravno in nadčloveško močne sile. tista dobra je Božja in Bog je ljubezen sama. Hudi duh pa deluje na način, da nas onesrečuje. Človek v življenju ves čas izbira in na poti njegovih izbir in iskanju pravih potez, pravih dejanj, prave poti, take, ki je naša, take za katero smo tu z vsemi bolj ali manj težkimi/lažjimi nalogami. in na tej poti se človek ves čas bori, ali bo izbral tisto pravo, samo njegovo ali se bo zapletal in rabil neskončno število izkušenj, da se b na koncu vrnil nazaj k samemu sebi. prej ko se vrneš, lažje ti je. lažje je, ko veš in zaupaš temu občutku v sebi, ki ti pove, zakaj si tu, tu na sploh in kaj so tvoje naloge, pa naj bodo to kratkoročne, dalnoročne. ko izbereš pravo stvar, te to navdaja z zadovoljstvom. na poti te spremlja tako Bog kot tisti mali vrag, ki te navdaja s predsodki, strahovi, itd. ki te usmerja, da bi morda izbral lažjo pot ti obljublja nagrado, srečo, ki pa je nek hudo izkrivljen način absolutno ne boš dosegel. ta vrag te drži v svojem primežu in te po malem maltretira, dokler mu to dovoliš. ko odpreš srce Bogu, ljubezni, ko izbereš bolj plemenita dejanja, ko skrbiš za druge in sebe, kot je treba in ko ne dovoliš, da vstopa v tvoje življenje, ko mu jasno pokažeš, da nima šans, da si izbral pravo pot, tako, ki pomaga, ki ne rani, kjer razumeš, kjer spoštuje, imaš rad na način, da se odpoveš egoizmu, potem v tvoje življenje vstopa Bog in izstopa vrag. simple. da rabiš za to eksorcista, ki ni nič drugega kot biznis man, ki ti pripravlja neke kvazi kopeli s svinjcem in takšna jajca, sem že slišala od kolegov ter ti jih proda za velik denar, ejhata....tv tem ni Boga, ni nobene ljubezni in vragu je kos lahko samo ljubezen in tista res prava Božja iskra. naj se gre srat tak eksorcist, ki drugega kot da oglašuje svoj izkrivljen biznis, če govori o obsedenosti s hudim duhom v primeru duševnih motenj, ne počne. ahko ga je sram v dno duše.
glede sexa pred poroko. oz. abstinence od sexa pred poroko. to danes razumem. tu ni toliko govora o hudem duhu, kot o zaščiti. zaščiti pred ranjenostjo. da bi mogel in znal biti odprt za to, da bi res srečal, spoznal in prepoznala pravega človeka in da ne bi sebi in drugim nakopal mase gorja in zmede, preden se to zares zgodi. skratka namen tega je iskrena želja najti spoznati pravega človeka, preden z nekom vstopiš tudi v spolnost in to da se zaščitiš pred travmatizacijo, ker je res, da nekateri delajo s temi zadevami kot svinja z mehom, totalno brez odnosno in včasih človek resnično pride ven iz takih izkušenj hudo travmiran in mine morje časa, preden spozna sebe in to, za kaj in koga sploh je tu. včasih minejo leta, včasih gre mimo pol ali 3/4 življenja, ampak tako je, ljudje smo zares majhni, zmotljivi, grešni.
izkušnje pa kažejo, da tako tisti ki živijo čisto pred poroko, kot tisti, ki živimo na koruzi, lahko ohranjamo partnerstva in naredimo kvaliteten odnos iz njih, kot obratno, si rečemo čez čas adijo, tko da abstinenca pred poroko ni garancija za srečo, uspeh absolutno ne. tisti, ki se za to odloči, naj ve, zakaj to dela. kdor za takšno odločitev ni dorasel in je ne prepozna kot smiselno, naj enako ravna iskreno, tako kot čuti. in odločitev za te zadeve je skupna in dogovorjena in ni stvar niti eksorcista, niti fajmoštra, niti nikogar, ampak je oseba odločitev para.
v osnovi je pa tako, če se že hočeš izogniti hudemu duhu in posledicam njegovih dejanj: ko izbiraš vklopi srce. izberi ljubezen pred egoizmom. imej rad. upoštevaj tudi druge. razumi, spoštuj odločitve ljudi. zavedaj se do kje si ti in od kje naprej so drugi, kaj je tvoje, kaj soustvarjaš. pa pomaga tudi molitev in prošnja k Bogu, da te spremlja, da ti da kompas. ko jaz pred sabo vidim človeka in ker sem se nekako dokopala do tega svojega notranjega vira ljubezni in ker poznam oseben stik z Bogom, se mi zdi tudi da v ljudeh nekako prepoznam zelo hitro na podlagi lastnih čutenj, čemu služijo. če druge ustrahujejo, vem, da to nima nič z Bogom. takih ljudi se ognem in jim ne dovolim vstopanja v moje življenje. Bog prihaja v miru, Bog je brezpogojna ljubezen. Bog ti da tisti občutek pomirjenosti in potrditve, ko narediš nekaj, kar je prav. to čutiš globoko v svojem srcu. in nič drugega ni zame Bog.
človek išče eksorciste in druge kvazi samooklicane posrednike med ljudmi in Bogom, kadar tega osebnega stik z Bogom nima zgrajenega. tem ljudem bi priporočala molitev. če že kaj bi jim priporočala zakramente in sv. evharistijo in ničesar drugega, kar je svet pogosto poln zvijač. ta vragec se neverjetno rad bori prav za ljudi, ki so negotovi in so daleč stran od Boga, ker ima tam tudi sam največjo moč. pa ne rečem, da je nekdo, ki hodi v cerkev apriori blizu Bogu in nekdo, ki ne hodi pa da je daleč. sploh ne. vsak, ki izbira dobro, tisto, kar pomaga, ki se odreka lastnemu egoizmu, ki razume, ki ljubi je za moje pojme zelo blizu Bogu in mu je v neskončno veselje. tako da tko.
toliko od mene o teh kozlarijah z eksorcizmom in vsem tem. sploh eksorcizmom pri ljudeh, ki iz tega delajo biznis in na tem služijo denar.
maja
|