nihanje počutja/stanja napetosti

[Žiga]

Pozdravljeni,

Sem dokaj nov na forumu, vendar ne pišem prvič. Svojo zgodbo sem pred tedni že napisal.
Zdaj pa bi rad z vami delil še sledečo situacijo:

Že pred trenutnim pisanjem sem imel probleme s stalnim strahom, živčnostjo, napetostjo. Začel sem jemati tudi Dominor (jemljem že 14 dni). Moj problem je v tem, da mi počutje nenormalno niha. En dan sem v redu, drugi dan pa spet ne. Še vedno se počutim nemirnega, napetega oziroma strahopetnega v določenih situacijah (npr. pred in med sestankom, pred in med malico). V bistvu je nekako tako, da sem nekaj časa recimo povsem miren oziroma sproščen, nekaj časa pa spet napet.

Prvi primer: Tako je bilo recimo prejšnji petek. Doma popoldan sem bil miren, sproščen, ko pa sem šel zvečer ven in prišel med znane kolege!, sem bil spet nesproščen, napet, dajala me je omotica, imel sem šibke noge (tako da nisem mogel stati, obvezno sem se moral kam nasloniti ali usesti). Čudi me, da sem se v baru med kolegi počutil tako slabo. Kje vidite razlog?

Drugi primer: Sedaj sem bil 4 dni doma (od četrtka do nedelje, torej do včeraj). Ko sem bil doma, sem se počutil v redu, sproščenega, mirnega, tudi veliko apetita sem imel in veliko jedel ter se tudi družil.
Danes pa šok: ok že ponoč nisem mirno spal, in takoj ko sem se danes zjutraj zbudil, sem že čutil nekakšno napetost, živčnost strah. Mislil sem, da bo minilo, ko prispem v službo. A tu v službi je še slabše. Že od jutra sem vseskozi napet, nesproščen, nemiren, prisoten je strah in nimam pojma zakaj!
Tudi bruhal sem malo prej (najverjenteje zaradi živčnosti). Kako je to možno - počutje iz ene skrajnosti v drugo? Res ne razumem in poskušam ugotoviti zakaj je tako...ker služba niti ni stresna, sodelavce mam tudi uredu, toda ne počutim se sproščenega, umirjenega. Stalno čutim neko napetost, čeprav sem bil zdaj 4 dni, ko sem bil doma, popolnoma sproščen in miren. Ker mi ne gre za jest, me sedaj niti na malico ne vleče in se že bojim odhoda na njo.

Kako naj si pomagam? Vsak nasvet je dobrodošel...

Hvala in lp,

Žiga

[pikica*]

pozdravljen žiga..

sicer ne vem kakšne težave si opisal par tednov nazaj, ampak to kar pišeš zdaj pa se je dogajalo tudi meni.. in se še dogaja včasih. torej doma si sproščen, miren, se dobro počutiš imaš apetit.. ker si DOMA in se počutiš VARNEGA. ko si v družbi je čist obratno- ne glede na to kakšna je družba. ok, če so prijetni, je fajn, ni pa garancija da se bo tvoja počutje izboljšalo..

meni se je to dogajalo tako dolgo, da nazadnje niti več na ulico nisem upala stopit, kaj še le da bi kam šla.
in ker ni blo druge rešitve, sem šla v bolnico. tam so pa mi postavili diagnozo panična motnja/socialna fobija. torej ta strah, napetost ki jo čutiš izvira verjetno iz fobije- strah pred ponižanjem, zavračanjem,itd.

no, zdaj se zdravim malo več kot pol leta, jemljem AD-je, redno hodim na pogovore. in še vedno se pojavlja strah, ampak samo tam kjer se ne počutim varne.
v vsem tem slabem sem spoznala čudovite prijatelje, ki so zdaj moje največjo zdravilo.

v glavnem žiga, jemlji tablete, vklopi se v neke pogovore, in postopoma se vračaj v družbo. meni je npr. zelo pomagalo ko sem za svoje težave povedala- in vedno ko sem čutila strah, so bli ob meni in me pomirili.

glede nihanja- to je verjetno zato, ker AD-ji še ne delujejo povsem močno. pravi efekt se opazi nekje po šestih tednih. takrat se počutje izboljša, vendar lahko tudi pride do nihanja. to pa lahko preprečiš tako, da se čim manj obremenjuješ in da si čim manj pod stresom.

v glavnem, upam da sem ti kaj pomagala.. javi se kaj

dosti uspeha v družbi ti želim.

[Žiga]

1. AD-jev zaenkrat še ne jemljem.
2. V družbi niti ni tako hudo, le na začetku (ko pridem), potem je dokaj OK.
3. Tudi na sprehod, v trgovino, kino, restavracijo, na morje mi ni problem it.
4. Največji problem je v službi...le v službi sem stalno napet, živčen, nesproščen, nemiren...potem, ko pridem domov iz službe, je spet OK. Še to: danes sem v službi kar trikrat bruhal (najverjetneje zaradi napetosti, živčnosti). Ne razumem, zakaj ravno v službi, saj delo ni stresno in sodelavce mam tudi OK.
In ne razumem, zakaj se mi je to kar naenkrat pojavilo, saj prej nisem imel nikoli takih problemov v službi.

Hvala za pomoč že v naprej!

Lp, Žiga

[pikica*]

kaj pa če ti služba ne ustreza oz. te ne veseli?

to je lahko veliki razlog za takšno počutje. kaj pa delaš, če smem vprašat ?

[Žiga]

Hmm delam v pisarni za računalnikom. Me je pa delo skoz veselilo zato me res čudi...OK edino sedaj, ko imam te težave zaradi stalne napetosti in živčnosti mi služba malce smrdi, toda nikoli prej (v vseh treh letih) se nisem tako počutil. Delo sem z veseljem opravljal. Ali je možen tako sunkovit in naenkraten preobrat? Verjetno se je več stvari nakopičilo...ali pa je vse to do sedaj tlelo in končno udarilo ven?

[pikica*]

ja, sigurno so se stvari preveč nakopičile. ampak občutek mam da ni kriva služba... odpor do službe je samo posledica. pomisli od kod bi lahko izvirala ta napetost. ker ponavadi se vedno začne z neko situacijo, ki se začnejo vrstiti...

[kaplca]

joj, kot da sebe vidim Žiga. Tako rada sem imela svojo službo, sedaj pa mi je muka iti, ker imam iste stvari kot ti, napestost, žiučnost, strah,... Sedaj mi je muka tja, še sreča da si sama razporejam urnik in probam čim več delati, ko se počutim kolikor toliko dobro, sicer sem kar doma.
In doma je veliko boljš, ko pa grem kam, pa iste stvari kot ti. To je vse v glavi, vem, ker ko sem doma imam varnejši občutek, ko pa kam grem pa imam težave. Že misel na šiht me vznemiri in glede na težave, ga bom morala menjati, ker veliko delam z ljudmi kar mi ne ustreza na sedanje težave in se grozno matram in nisem več "službeno" srečna, to pa potem vodi v take situacije kot so.

Tesnoba se vedno pojavi, ko imamo neka potlačena čustva, ko nas nekaj je in ko smo premalo samozavestni in bi se kak trenutek najraje skril kam.
Tudi meni rata vroče, slabi mi, grozno omedlevico imam in me je strah ,da bom padla dol in še najhuj to, da ratam tako švoh!!! Vsako dopoldne imam probleme s tem,pol popoldan je bolš in zvečer v redu, dopoldan pa se matram ful. Imam občutek, da komej stojim na nogah in takoj,ko vstanem iz postelje, se samo oprijemam,ker nimam stabilnosti. Kamor le morem se naslanjam in to je tako mučno, včsaih mislim, da ne bom prišla odt mize do avta ali kamor koli pač. Grozno!! Res ta švohost je težka ful.

[Žiga]

Živjo kaplca,

Ja kako pa se pol prebiješ skozi dan oziroma šiht? kako si pomagaš?
Ma ja pr men je tko, da prej sm vse brez problema in z veseljem delu...zdej se pa matram, pa na malco se bojim it, pa na bilokak sestank...sej če sm u pisarni zaprt je še nekak, odvisn od dneva no. Sam ko pride tista ura za it malico al pa na sestank se kr tresem....namreč pred kratkim sm doživel neprijetno izkušnjo tako na malici kot na sestanku (kot nekak panični napad, potenje, hitro bitje srca, tresenje rok).

[kaplca]

Žigc mi je vse jasno, kot kopija si mi..
Tudi sama ne prenesem sestankov več evo danes sem ga imela, vsak četrtek ga imamo, pa od ponedeljka že nima miru, kaj če ne bom zmogla sploh v pisarno, kaj če bo to in kaj če bo ono
Pa stopim notri pa misrce nabija ful preveč, najraje bi zbežala ven , groza, pa mi noben nič noče tam in se imamo celo dobro. Malice v tem šihtu nimam, v prejšnjem pa sem kar nehala hodit, ker me je v jedilnici grabila panika in sem bila lačna, pol pa še razlagat ostalim zakaj ne jem.. no, saj jim nisem povedala, sem se zgovorila, da imam težave z želodcem. Bemti, pa tako bi tisti zrezek mazlna 

Kriza je tako bit, vem..

Zdaj mi je vedno mučno v pisarno, saj včasih ko sem notri je mal boljš, včasih tudi ne, ker imam polno glavo teh strahov in misli, potem ko moram kam it, me spet grabi 
Je pa res, da kukr kdaj..

Kok si pomagam? Ja, zadnje čase ker je preveč hudo, vzamem kar helex pred šihtom, tamali 0,25 mg in ker vrjamem da me bo pomiril, se pol že sama prepričam v to, da mi je res bulš, čeprav je strah prisoten 100 na uro.
Ko se človek začne izogibati stvarem je znak, da nekaj ni v redu, tesnoba, anka, panika, kar koli. Mi pa veliko pomaga pogovor in razčlenjevanje teh stvari z psihijatrinjo tako, da toplo priporočam kakšno terapijo ali pogovore z strokovno osebo. Jaz sem se veliko načuila in se še vedno.

Sicer pa si nabavi kakšen kristal, talisman, karkoli in imej vedno pri sebi ali v roki, ko imaš takšne stvari, tudi to pomaga.
Evo jaz bi pomgla biti dane s na pokru, pa se bojim kaj vse bo (čeprav ne bo čisto nič) tam in če ne bom mzmogla in kaj bodo rekli bla bla bla.. pa sem doma in mi je hudu, ker nisem šla. Upam, da bom šla vsaj jutri, ko je petek.
Me pa že sedaj skrbi šiht, ne morem odmislit, pa delam z strankami in je težko in se bojim da me bo panika,da bom mogla ven in da ne bom mogla delat, joj kako je naporno to.
namesto da bi uživala v dnevu, me to stalno skrbi, pa tudi na šihtu se nima kaj zgoditi, samo mene je kar strah in pol si res prikličem stvari, ker ko sem doma je večina bolje,se pravi, da si sama naredim.
Pa si pol mislim, če obstajajo namišljeni bolniki, zakaj ne bi tudi namišljeni zdravi..
Nekako bomo dal to skoz, jutr ko greš na šiht se spomni na nas, koliko nas je in da se ne more nič zgoditi, si pomemben delavec tam, ljudje te sprejemajo in nihče ti noče hudega.