črna luknja

[beli]

že celo življenje se počutim, kot da me ljudje kar premetavajo gor in dol po šahovnici,

Pa še tole Dee, če si sredi razburkanega morja in močno piha veter in če ne boš dvignila jader NIKAMOR NEBOŠ PRIŠLA PREMETAVALO TE BO SM TER TJA IN JADERNICA SE BO- OZIROMA TI JO BO RAZBURKANO MORJE PREVRNILO... POL  PA SLEDI POČASEN KONEC !

Torej dvignimo jadra in se postavimo valovom in burji pokonci....

Joj sm danes pameten, da kr pokam po šivih..., malo za lastno motivacijo, pa če še komu paše..

čaw

[Toja]

 

Beli, zelo rada te berem!
Zadnja dva posta pa sta neizmerno poučna!
Bravo!


 

[beli]

Toja  

[DeeDee]

ja beli... vem da je treba sebe postavit na prvo mesto, ampak bojim se, da bom nekoč ugotovila, da še tisti moji 'prijatelji', ki so ostali po prejšnji epizodi, to niso... in vem, da si v tem primeru niti ne zaslužijo bit moji prijatelji... ah ravnokar sem si odgovorila, a ne 
najbolje je bit odkrit do ljudi, hahaha, to mi je neizmerno smešno... pred prejšnjo epizodo sem točno taka bila - odkrita in dokaj neposredna, potem pa sem postala mehkejša in čedalje več občutkov krivde imam... če povem po resnici, najraje bi odj... vse ljudi, ki jih poznam, ker jih kar sovražim. hkrati pa jih imam rada, ampak sovražim jih, ker ne razumejo, da včasih kakšne stvari enostavno ne morem in ker ne razumejo, oz. mogoče niti ne vejo, da mi je enostavno vsak dan že prava muka. haha, sovražim jih, ker sami ne ponudijo pomoči in ker sem jaz preveč 'ponosna', da bi jih zanjo prosila, ko jo potrebujem.... joj joj joj
saj generalno gledano ni tako hudo, se mi zdi, da sem se v teh 14-ih letih kar navadila živet tako, ampak ko pa pridejo težki dnevi, pa ne vem...

pa lep večer še naprej...

[beli]

jaja DeeDee, sej ti človek nima kaj povedati, če pa vse že sama vmes poveš in razložiš.., lepo.

Sam kaj je z nami, da se vsega zavedamo, pa včasih nič ne moremo in ne znamo ukrepati..??, pa saj znamo, sam mal mormo pojamrat eden drugemu (ker tle razumemo tuje težave) in je kr boljše..a ne..

Kar se pa okolice tiče, sem pa jaz v bistvu za nekaj časa prekinil use stike..(razen dveh ki moram zaradi funkcioniranja), od 16.6. nisem šel nikamor razen 1x ajpes, 1x davčna, 2x računopvodkinja. Telefon se ugasnil, sploh ga ne pržgem. Komaj čakam, da jim pokažem energijo, ko se spet pojavim in se dvignem iz pepela kot feniks.

Imej seeeee

[DeeDee]

jaja DeeDee, sej ti človek nima kaj povedati, če pa vse že sama vmes poveš in razložiš.., lepo.

ah, ne vem, če je lepo... vse znam povedat in sama sebe sem 'zanalizirala' že 1000x, in sem tako prekleto pasivna, da nič ne naredim, da bi bila v boljšem stanju. samo jamram si in jamram pa se smilim sama sebi in verjetno mi bo nazadnje moral en psihoterapevt potrkat na vrata, ker sama vrjetn kjub vsem lepim obljubam sebi ne bom naredila nič ... seveda ne bo nihče potrkal  in bo ostal kr tko kot je... zato tuki nadlegujem vas, zelo lepo, da mi odgovarjaš... sem navajena, da je bolš bit tiho kot pa razlagat ljudem kako se počutim... bilo bi lepo, da bi me nekdo prijel za roko in peljal tja ... ampak tud to se ne bo zgodilo... no zdej bom rajši nehala preden postanem patetična do neznosnosti, oprostite prosim 

zelo pohvalno, da lahko vstaneš iz pepela kot feniks  jaz imam nažalost preveč obveznosti, da bi kar tako lahko prekinila stike 

tudi ti se imej nadvse lepo  in hvala za vzpodbudne besede

[beli]

..vsi imamo obveznosti, samo jaz trenutno opravljam samo tisto kar je nujno.., ne hodim pa v službo, ker nisem taprav (negativen kadar pridem med ljudi ki mi nič ne pomenijo.., potem pa jih samo ocenjujem, kot oni mene.., pa požrešnost... brrrr)....

Veš, Dee mal nas pa kriza srednjih let daje....  Kaj misliš

imej seee, sej bo, če le hočemo da bi se kaj spremenilo, se bo! 

[beli]

DeeDee, upam, da te ni preveč potrlo, ker je Nizozemska zgubila   

Se sprašuješ kako vem, da si navijala za nizozemce 

[beli]

DeeDee, že par dni se ne oglasiš.., je vse OK?

Večkrat glasujem na radiu Hit v temi dneva in pogledam komentarje, in ko je bilo govora o finalu nogometa, je bil zapisan komentar z podpisom DeeDee in sem predvideval da si to ti. Da nebi bilo pomote, kot da sem kdo iz tvoje bližine-soseske. 

lp      Javi se kaj.

[DeeDee]

hehe, res sem navijala za nizozemce  , ampak tisti komentar ni bil moj, eh, zgleda je deedee kar pogost nick 

jah, sem še kar, hvala  mal sem dala vse na off, poskušam lovit ravnotežje med pisanjem diplome, lenarjenjem in vročino  delo pomaga, kot vedno znova ugotavljam ...
poskušam se ne tok sekirat in ne mislit na to, da mi lahko zmanjka časa za oddajo diplomske (rok je 20.8.  )
znašla sem se pred istim vprašanjem kot vedno - vsakič, ko sem malo bolje po kakem mesecu, se mi zdi, da ne rabim it na pogovor h psihoterapevtu in da ne rabim ad... in potem, ko spet padem mi je žal, ampak če bi zdajle šla na pogovor, sploh ne bi vedla, kaj naj rečem, ker sem kar ok...
 
lp še naprej

[beli]

Sej zdej si zaposlena  z diplomo, tako, da itak nimaš časa..., ti kr diplomo prprav, pa boš pol vidla če je potrebno kam it...

drži se 

[DeeDee]

no, pa smo spet tam...  že 3 dni vztrajno padam dol, danes sem se spet poškodovala... mi lahko kdo predlaga kako človek začne nehat sovražit sebe? zdaj tukaj pišem, ker sem sama doma, in mi je na moč neugodno plus zelo sem nemirna, pa si mislim, da bo malo bolje, če kaj napišem... poskušam si dopovedat, da se imam rada, ampak v resnici to očitno ni res... očitno se tako sovražim, da si tudi pomoči nočem poiskati, namreč za moje oklevanje in prestavljanje dni na 'jutri pokličem' nima nobene resnične osnove več... lahko priznam, da v resnici nisem tako zaposlena, da ne bi mogla opravit dveh telefonskih klicev... očitno si nočem pomagat in sama sebe trpinčim... strah me je, kaj če je naslednjič ne bom odnesla tako zlahka, kaj če se mi zgodi še en tak 'napad', teh manjših sploh ne štejem več, zgodijo se vsaj 2x na mesec, tisti resnejši pa na dva tri... zakaj samo čakam, samo še en korak me loči od upanja na boljše življenje, en telefonski klic!! ne vem, če je to napisano sploh razumljivo, saj niti ni važno...

[Suzy]

Draga Dee Dee!!
 Če želiš sebi dobro,čimprej telefon v roke in poklič.Dlje ko boš odlašala,slabše bo!!
 Lp

[Arwen]

najbolj neumno od vsega je, da tiste dni, ko sem 'normalna', recimo danes, točno vem kje delam napake in kaj moram spremenit. najhuje je to, ker tega nikoli ne storim, kar čepim na mestu in potem me grabi panika, ker gredo ure, dnevi, meseci mimo in nič se ni spremenilo... tako da bi bil verjetno res skrajnji čas, da se malo zberem, in se drug teden naročim k psihiatru, potem pa še k psihoterapevtu...
vem, da moram sebe postavit na prvo mesto, če hočem biti bolje.

danes je pravi dan za to, da poiščeš pomoč. Sodeč po vsem prebranem je (vsaj meni) več kot očitno, da boš sama težko se pobrala oz. se mi zdi, da je dejstvo, da pravilno pomočjo pač človek hitreje okreva, se postavi na noge....

... in mislim, da je to tudi del vsega, ker se zaradi tega počutim zavrženo. morala bi to dati od sebe, pa nimam pojma kako naj to naredim? odpuščanje ni moja močna stran...

že celo življenje se počutim, kot da me ljudje kar premetavajo gor in dol po šahovnici, in vsako stvar sprejmem z občutkom krivde....

... in sploh se počutim, kot da sem jaz kriva?! že od majhnega je tako, še od časov ko sta se starša kregala in sem imela vedno občutek, da sem jaz kriva, tudi če sem vedela, da nisem... tega bi se res rada znebila...

in tega se tudi BOŠ znebila - s strokovno pomočjo; ko rešiš srž problema, si na dobri poti, da se začneš resnično imet rada

razmišljam o ad-jih, seveda, ampak se jih nekako bojim... kaj če se ne bom mogla učit? že tako imam hude težave s koncentracijo... in vsi mi govorijo naj ne grem na ad-je, ker naj bi bilo potem vse še slabše in da ne pomagajo... vem, da so to verjetno samo predsodki, ampak nekako jih ne morem izbit iz glave...

seveda lahko probaš tudi brez AD-jev, a glede na opisane težave ... kaj pa vem, vem le to, da meni so zelo pomagali, vsaj misli so se uredile... Kar se pa začetnih stranskih učinkov tiče - vsak jih drugače doživlja, tako da tu ni nekega enotnega pravila. A nekako imam občutek, da bi bili pri tebi stranski učinki precej milejši v primerjavi s tem, kar se dogaja sedaj...

ne vem, če je to napisano sploh razumljivo, saj niti ni važno...

je razumljivo in to zelo! in ravno zato, ker večina iz lastnih izkušenj govorimo, pravim - nič čakat!!! Čas je za akcijo 

 

p.s.
tudi skupine za samopomoč so...

[DeeDee]

pozdravljeni,
evo ponovno sem tu... nisem odprla nove teme ... ni mi treba odgovarjat na ta post, samo moram dat iz sebe... zdajle sem gledala film prozac nation in seveda uzrla zrcalno sliko sebe... že dolgo me ni nekaj tako podrlo... v glavnem že par ur sedim in jokam, vročino mam vrti se mi na bruhanje mi gre, želodec žge, ni nobenga da bi mu mal pojamrala, tako da res pardon spet za nadlegovanje...
v zadnjem letu od zadnjega posta nisem spremenila nič... težko obdobje slabih misli se je potuhnilo in zamenjalo ga je splošno nezadovoljstvo nad mojim življenjem.
lani sem dobila napotnico za psihiatrijo, ampak noben psihiater ali psihoterapevt ni bil prost za jemanje novih pacientov na koncesijo, zato sem obupala... zdajle me je nekak udarilo, da se ni nič spremenilo, da nič ni izginilo in jezna sem, ker bi po več kot deset letih tega to že morala vedet, kako sem lahko tako neumna... torej naj grem po novo napotnico in spet poskušam... zakaj, spet me ne bo noben vzel
lahko noč

[Suzy]

Lepo,da si se nam po dolgem času oglasila DeeDee

Ne opravičuj se,ker nikogar ne nadleguješ,.....zato je forum,piši,daj iz sebe kar te mori,...malce ti bo lažje,..
Res ti ni potrebno odgovarjat na post,lahko pa bi vsaj poskušala uresničit dobronamerne nasvete glede
obiska pri psihiatru,...morda bi se od lanskega poletja že počutila dosti bolje,....vem,da je težko storiti
tisti prvi korak pa vendar ga boš morala.Malce volje pa bo draga DeeDeee...
Želim ti vse dobro,stopi po novo napotnico,počakaj na datum obiska in resnično pojdi k njemu...
Objem

[Arwen]

DeeDee, obstaja več vrst pomoči  , od delavnic, do strokovne litarature, od skupine za samopomoč do strokovne osebe...