EKI, psihoterapija

[pikolina]

No, potem si, do sedaj že ugotovila, da EKI ni neka mentalna inštitucija, kjer bi bila lahko poleg drugih strahov, ki si jih pričakovala, deležna tudi bonitete v obliki ekstenzivne individualne obravnave.

EKI je oddelek prehodnega značaja, kjer je, roko na srce, več kot 50 % ljudi, ki imajo namesto psihiatričnih, prej socialne probleme (izguba službe, premoženja, podaljševanje delovne dobe ipd). Zato tudi tako velika "pretočnost". Za resnično kritične primere, potrebne resnejše obravnave, se hitro najde mesto v ustreznejših oddelkih.

EKI ni niti začetek stopnišča, če bi bilo stopnišče metafora za tvoje nadaljnje zdravljenje. V kolikor želiš napredek, se skušaj ne predati ustaljenemu vsakdanu ter grupiranju. Vzemi ta čas kot darilo sebi, ko si lahko brez (resnejših) obveznosti.

[Star]

No, potem si, do sedaj že ugotovila, da EKI ni neka mentalna inštitucija, kjer bi bila lahko poleg drugih strahov, ki si jih pričakovala, deležna tudi bonitete v obliki ekstenzivne individualne obravnave.

EKI je oddelek prehodnega značaja, kjer je, roko na srce, več kot 50 % ljudi, ki imajo namesto psihiatričnih, prej socialne probleme (izguba službe, premoženja, podaljševanje delovne dobe ipd). Zato tudi tako velika "pretočnost". Za resnično kritične primere, potrebne resnejše obravnave, se hitro najde mesto v ustreznejših oddelkih.

EKI ni niti začetek stopnišča, če bi bilo stopnišče metafora za tvoje nadaljnje zdravljenje. V kolikor želiš napredek, se skušaj ne predati ustaljenemu vsakdanu ter grupiranju. Vzemi ta čas kot darilo sebi, ko si lahko brez (resnejših) obveznosti.

Ne bom se ponavljala glede začetnih besed, ravno tako pa tudi ne o začetkih ali sredine ali konca nečesa - al sem na začetku, že na pol poti ali na vrhu stopnišča.

Kot sem nekje omenila, če bi to, kar sem napisala, nekdo poslušal z intonacijo, ne bi vsi tako zapenjali v besede, da sem morala potem obrazlagati na dolgo in široko. To lahko potrdijo tisti v skupini.

Glede na to, da se še vedno vrti okrog začetnih besed, bom prenehala pisati, saj v končni fazi nima smisla, če niti ne pridem do tistega, kar bi morda želela deliti. In na takšen način, že tako težje, definitivno ne bom.

[Star]

Kako pa je bilo ? 

Enkrat drugič, ob drugem času, na drugem kraju. 

[Jagodka]

Star,  

berem, da si preživela,       upam, da uspešno in ti želim, da uspeš, da zaživiš. Prav zares. Štenge gor al dol. Samo, da ne padeš po štengcah.           Sploh pa obstajajo ograje, da se človek malo prime pa naprej potegne. Dober oprijem ti želim.

Drži se, dekle.  

[vesnav]

Mislim nate.

[Star]

 
  Naslednje napake so se pojavile ob objavljanju tega sporočila:
Opozorilo: v tej temi ni nihče objavljal najmanj 120 dni.
Če niste popolnoma prepričani, da želite odgovoriti, razmislite o ustvarjanju nove teme. 
 
Vem, da me je samo uničilo!

[Star]

Kako naj podam novo tematiko, ko sem gledala vse razrezane, ko niti po nekaj mesecih ne morem priti k sebi. Gledala sem ljudi, ki so hodili nazaj razrezani, tudi z žagami, katastrofa, ne morem pozabit, odpušlali so ljudi, se je rezala po genitalijah, kako naj pozabim, fak. Odšla sem domov, ker niste vredni mojega življenja. Ker sem se tako zaščitila, sama sebe!

Ostale so odpuščali, pa si je šla delati ne vem koliko cigaretnih odimkov na roko, ropotola, kot je rekel nekdo tu, spoznala sem, da sem bila samo zgoržena in da me je bilo upravičeno strah, fak no, kaj sem spoznala.

In naj mi še kdo očita in pridiga. Najbolj glasna sem bila, ker sem se želela truditi, ampak, verjemite, mi ne znese in zame je bila to zelo travmatična izkušnja. Kar mi je potrdilo, bom tiho, med koga ne spadam. Sedaj se pa še jajcajte, ker ste me tako napadali. Izvolite naprej. Meni to ni bilo nič lušno, sploh živeti med takšnimi ljudmi, pa čeprav je trajalo samo tri tedne in sem komajda čakala, da odidem. Ker med takšnimi ljudmi bi se mi resnično samo prijazno pogovarjalo z vami.

Spoštujem tistega, ki je rekel, da ne pašem na EKI, ker mi je bila muka. Kaj sem videla vse, Bog. Druge so domov pošiljali, potem so se želeli fentati, so prihajali zato, ker so se hoteli fentati, nato so prihajali, ker so se ponovno hoteli fentati. Komu na čast.

Imam ogromno težav, razmišljala sem le takrat, ko mi je bila pot zaprta. Vendar, sem samo razmišljala. A so me želeli obdržati, ker sem živela in želela živeti. In naj potem poslušam še, kako želite umirati, zakaj, meni je marsikdo že umrl, pa težko živim, poleg živih ljudi!

Meni se je od teh ljudi odpeljalo in sem šla sama domov, nisem zdržala, zato je bila kakšna izjava tudi opravičena, ker nekateri  so tečni. Če se kdo prepozna, je zgolj naključje, ki jih ni.

Trudite se ali pa pač ne, to je vaša odločitev.

Živite! Trudite se zase ter zase!

Kaj naj sedaj namesto vas storim samomor?

Dajte no!

Zame ta zadevščina zelo travmatična izkušnja. Ne morem pozabiti, želim si, da bi!

Pogrešam partnerja, ki mi je umrl pred tremi leti, pogrešam tudi prijatelja ob istem letu, ko sta oba poginila.

Vse bo ok. Za vse.

[Toja]

Star...res si doživala zelo "grdo" in slabo izkušnjo na EKI-terapiji, priznati ti moram, da bi jaz pobegnila že prvi teden... , ti pa si zdržala tri, videla
ogromno negativnih stvari in verjamem ti, da te je to popolnoma potrlo in ti naredilo veliko škode.

Samo Star...poglej, iz tvojega posta pa vidim, da si močna, da si želiš
nekaj narediti, da si želiš ven iz tega in tvoje razmišljanje je popolnoma
opravičeno.
Res je, da mogoče pa le nisi bila pravilno usmerjena na EKI, morda bi bilo
potrebno drugače pristopit k stvari.

Lepo in prav je, da si svojo izkušnjo podelila z nami!

Drži se!

[Star]

Res ne morem povedati, kako travmatična izkušnja je bila zame.

Še danes jokam, ker me je tako pretreslo. Ogromno sem bila aktivna na skupinah, najbolje sem se počutila med zdravniki, ker so mi najbolj pasali, ker sem se počutila normalno. Pa me naj še kdo napade zdej! Ko so vsi jamrali, sem imela kup nasvetov iz svojih izkušenj, ko sem sama potrebovala, sem ostala bosa. Toliko. In potem še gledam vse porezane, fak off vsem, ki privoščijo takšno trpljenje drugim!

Saj sem samo človek. Zelo sem žalostna. In če bi kdo vedel, kakšno trpljenje nekdo povzroča samo s tem, ko vidi takšne stvari, ne da si jih še kdo stori, torej fenta, dobesedno, bi vedeli vsi, da tega nikdar ne bi poskušali.

Ne maram takšnih egoistov, ki mislijo samo nase. Pretrpela sem ogromno trpljenja, kup ljudi mi je umrlo, v službi me v mozak, pa kaj naj sedaj, se grem fentati?

Sem se pa utrdila. Čeprav sem danes jokala ogromno. Če ne bom poskrbela zase, kdo bo?

Travmatična izkušnja, ki se je nato zaradi prav te izkušnje nadaljevala in sem imela veliko preglavic, ker nisem dojemala.  Dvigam roke nad človeštvom.

Se opravičujem, ampak, ne razumem.

Prvi teden je bilo ok tam na tej destinaciji, nato, mi je padel pritisk za polovico, pa so me spraševali, kaj je narobe z menoj. Pa imam tako močno intuicijo, da sem rekla samo, ne vem, povedala sem le, da vem, da bo nekaj narobe. Druge so "podili" domov, sama sem odšla sama, ker nisem zdržala, ker sem bila slabša, kot sem prišla, ko sem gledala takšne stvari in predvsem poslušala. Upam, da nikdar več. Ker zame travma. Groza.

Zato me je bilo upravičeno strah. Upam, da nikdar več!

Se opravičujem, če se bo kdo čutil napizd*, ampak, tudi sama sem bila in to zelo grdo napadena, ko sem sploh ta post odprla!

Hvala Toja, drži se tudi ti 

Upam, da sem zadostila odgovoru Trini. Zato prosim, različni smo si. Počutila sem se pa med drugim kot terapevt, ki je talal nasvete iz svojih izkušenj. Res sem neupravičeno govorila, česa me je strah. Se opravičujem, če sem koga prizadela, ker so me tisti ljudje prizadeli, ki so hodili porezani naokrog in niso čutili niti kančka krivde, če so s tem komu prizadeli kakšno čustvo. Ne vem, ali je to vam normalno? Meni ni, zato, prosim, kar napadajte me še naprej.

Ne vem, opazila sem, da je nekomu igranje s svojim življenjem tako, kot bi hodil po kruh v štacuno. No, to ne razumem. Eden bi se z žago žagal, druga se reže po genitalijah, tretja pride že drugič porezana, zato ker moškega ne more urihtati, četrta se s cigareti poklopa po celi roki sredi sončnega dne, ker jo ven mečejo, ker ni uspela v nekaj tednih nič narediti na sebi, pa ok, sama bom imela pa zaradi tega težave, ker mi ni vseeno, ko sami sebe koljete in bom to nosila na svojem hrbtu? Ne, nič mi ni potrebno, tako kot mi ni potrebno prenašati nekega pukla, ko si nekdo želi škodovati, brez, da bi pomislil, da s tem lahko koga prizadane. Res, še dobro, da si ni kdo pred menoj še metek v glavo poslal.
Jezna sem in egoistov res ne maram.

Sedaj me pa naj še kdo napade. Prostor je odprt.

Napalm3, Siddharta!

[Suzy]

Star

[alexx]

Imaš prav v marsičemu Star. Splošno mnenje psihiatrov je, da se struktura pacientov zelo spreminja na slabše. V zadnjih treh letih menda za 40%. Vse več je resnih psihičnih bolezni s slabo prognozo (neozdravljivih). Vse več rezanja, motenj hranjenja, vseh mogočih odvisnosti. Kapacitet je vse manj in čaka se tudi po več mesecev na sprejem. In potem ko dobijo mesto, je struktura pacientov obupna. Depresivec in anksioznež ali nekdo z panično motnjo težko paše z nekom ki ima shizofrenijo, paranojo ali psihoze (hude). Pogovori v skupinah so pa prilagojeni pacientom v najslabšem stanju. Kaj še bo si ne bi upala predvidevati. Da je bila to zate obupna izkušnja verjemem. Kar nekaj jih poznam ki so jo pred kratkim dali skoz in mislijo isto. Poskušaj pozabiti. Edini nasvet.

Srečno !

[Toja]

Res ne morem povedati, kako travmatična izkušnja je bila zame.

Se opravičujem, če sem koga prizadela, ker so me tisti ljudje prizadeli, ki so hodili porezani naokrog in niso čutili niti kančka krivde, če so s tem komu prizadeli kakšno čustvo. Ne vem, ali je to vam normalno? Meni ni, zato, prosim, kar napadajte me še naprej.

Sedaj me pa naj še kdo napade. Prostor je odprt.

Napalm3, Siddharta!

Star...

Popolnoma te razumem, da si prizadeta, zakaj in komu se opravičuješ?
Povedala si nam tvoje videnje, tvojo izkušnjo in prav je tako.
Vsak ima do tega pravico in s tem nisi nikogar užalila!

Vidim, da si zelo čustvena oseba, čeprav želiš na nek način biti močna,
te pa je vse tole, kar si videla močno prizadelo, ker nisi nikomur mogla pomagat.

Star, nihče te ne bo napadal, ne pričakuj tega, dovolj je bila že tvoja izkušnja
in prav je, da si o njej spregovorila.

Ne  in poskusi čimprej pozabit!

[Jagodka]

Star 

[Star]

Hvala vam, Toji, Suzy in Jagodki    Hugja.

Sem čisto na dnu, ne vem, kaj naj storim, kot da me življenje ni pretepel zadosti, me tepejo še v službi (napad iz strani neznane osebe), moram obiskovati urgenco, v službi imamo kamere na hodnikih samo za okras, imam urgentni izvid, v službi niso želeli prijaviti in pravijo, da dogodka sploh ni bilo, kljub urgentnemu izvidu, kjer so razvidne 3 diagnoze. Tudi napad z uporabo fizične sile, kot površinske rane. Fak. Telesno mi organizem odpoveduje, dodatno zaradi šokov, travm, ki jih doživljam v okolju.

Sem atraktivna ženska, prijazna in nasmejana, razen, ko mi jo kdo zagode. Nikomur nič nočem, nisem prijavila niti spolnega nadlegovanja lansko leto niti tega, da me je nekdo zasledoval, ko sem šla na malico - dve uri.
Sedaj sem poškodbo prijavila na policijo, žal mi je, da nisem vsega prijavila že lansko leto.

Že tako mi je težko in že od leta 2007 čakam, da mi pade cegel na glavo, ker mi je umrl partner, le zakaj se ni zgodila drastika, pa bi me nekdo vsaj do konca fental, kot da se moram ubadati s posledicami?!?

Ne zmorem več, ne morem, nimam niti bilke več, katere bi se prijela, da lahko živim. Strah me je za svoje življenje!

Želim živeti! Kako, če se mi takšne stvari dogajajo? Strah me je. Hvala za kakršnokoli besedo. 

Če moj citat pravi: "Dobro vjeruj u ono što želiš i zapamti, izgubljeno je samo ono, od čega smo se odrekli.
U životu poželi samo jedno: da ne voliš izgubljeno i da ne izgubiš voljeno!"

lahko rečem, da se vedno vrnem nazaj k izgubljenemu, to je partnerstvu, ki ga je Bog poklical k sebi, ker sem imela vse, tako je izgubljeno in voljeno še vedno v mojem srcu, kateremu se nisem odrekla. Sem slovenka, včasih mi godijo tuji citati, v tujem, a našem jeziku.

Ne bom si sama nič storila, ker še vedno čakam, da mi pade cegel na glavo. Ogroženo se počutim in se zelo bojim ljudi in okolice. So mi najbližji rekli, da bodo šli drastiko oni storiti, pa kdo je tako f*, da se ženske loti in imam z enim napadom 4 poškodbe, zmešanci, drugič naj potegnejo pištolo, bom zadovoljna bolj kot sedaj, ko se spopadam s travmo dogodka!     

Torej, sem na pravem naslovu, kjer pravijo, Ne boj se.

Fak, kako me je strah.

Help 

http://www.youtube.com/watch?v=A-zzd9OA5as

http://www.youtube.com/watch?v=EzgGTTtR0kc

http://www.youtube.com/watch?v=_CnSTSixzcg

Please understand me!

http://www.youtube.com/watch?v=gcf2rfL_6Sw

Bilka, ki se jo držim, ste vi, občasno, please help, samo z besedo.

Hvala 

[Libby]

Star

Mislim, da bi bil tvoj ljubljeni vesel, da bi zaživela polno življenje tukaj, da bi doživela srečne trenutke, ki te še čakajo v življenju. Ne se predat, zaupaj si, da se bodo tvoji strahovi zmanjšali. Vem, da je težko, ampak bo minilo. Skušaj se pomiriti, se sprostiti. Piši, ne spustit še te bilke, smo tu 

Prav si storila, da si prijavila na policijo, postavila si se zase, ni ti treba prenašati takšnih grobih stvari! Ne zaslužiš si takih udarcev. Boš videla, tudi telo bo bolje prenašalo strese, če boš poskrbela zase, si odpočila.

[Star]

Star

Mislim, da bi bil tvoj ljubljeni vesel, da bi zaživela polno življenje tukaj, da bi doživela srečne trenutke, ki te še čakajo v življenju. Ne se predat, zaupaj si, da se bodo tvoji strahovi zmanjšali. Vem, da je težko, ampak bo minilo. Skušaj se pomiriti, se sprostiti. Piši, ne spustit še te bilke, smo tu 

Prav si storila, da si prijavila na policijo, postavila si se zase, ni ti treba prenašati takšnih grobih stvari! Ne zaslužiš si takih udarcev. Boš videla, tudi telo bo bolje prenašalo strese, če boš poskrbela zase, si odpočila.

Liby, iz srca hvala  hugja, hvala, res. Jokam že 14 dni, vročinasta sem, ne vem, kaj naj storim. Strah me je it v službo, ma kako kdo spoloh napade iz noža koga, in to žensko? Fak, sploh ne razumem.
Naj hodim sedaj vsa nervozna v službo, ker pravna država to podpira! Fuck off!

Libiy, tiste na f* niso namenjene tebi, kako me je strah. Kakšna ironija, nekateri bi želeli končati življenje, nekateremu pa strežejo po življenju. Želim samo, ko se bo kdo do konca lotil, da dokončno zada udarec, ne da hodim po urgencah in živim v strahu!

Liby hvala ti, sem hvaležna  Grem jokat naprej.

Želim si vsaj 3 leta, da bi ponovno prespala pri njemu in je tašča tako posesivna, da je zapečatila sobo, tako s tem tudi mene. Bom šla pa na britof in prespala na grobu, tako kot sem to storila pri moji mamici.

Pomenil mi je vse, zakaj me morajo še tepsti v službi, pa nikomur nič nočem - ljubosumje? Fak.

Strah me je za svoje življenje.
http://www.youtube.com/watch?v=ImLMN-dLH_M

[Star]

Imaš prav v marsičemu Star. Splošno mnenje psihiatrov je, da se struktura pacientov zelo spreminja na slabše. V zadnjih treh letih menda za 40%. Vse več je resnih psihičnih bolezni s slabo prognozo (neozdravljivih). Vse več rezanja, motenj hranjenja, vseh mogočih odvisnosti. Kapacitet je vse manj in čaka se tudi po več mesecev na sprejem. In potem ko dobijo mesto, je struktura pacientov obupna. Depresivec in anksioznež ali nekdo z panično motnjo težko paše z nekom ki ima shizofrenijo, paranojo ali psihoze (hude). Pogovori v skupinah so pa prilagojeni pacientom v najslabšem stanju. Kaj še bo si ne bi upala predvidevati. Da je bila to zate obupna izkušnja verjemem. Kar nekaj jih poznam ki so jo pred kratkim dali skoz in mislijo isto. Poskušaj pozabiti. Edini nasvet.

Srečno !

Hvala ti, sem te izpustila, zaslužiš si zato svojo porcijo pohvale, ker očitno nisem edina, ki so se stresli ob videnju in izkušnjah.

Žal sem zelo občutljiva, navzven zgledam močna, ampak nisem, igram samo igro, kot jo žele drugi. In ta je zelo kruta. Zelo kruta.

Hvala vseeno 

No one's gonnas  bother me anymore.

[Toja]

Star

Mislim, da bi bil tvoj ljubljeni vesel, da bi zaživela polno življenje tukaj, da bi doživela srečne trenutke, ki te še čakajo v življenju. Ne se predat, zaupaj si, da se bodo tvoji strahovi zmanjšali. Vem, da je težko, ampak bo minilo. Skušaj se pomiriti, se sprostiti. Piši, ne spustit še te bilke, smo tu 

Prav si storila, da si prijavila na policijo, postavila si se zase, ni ti treba prenašati takšnih grobih stvari! Ne zaslužiš si takih udarcev. Boš videla, tudi telo bo bolje prenašalo strese, če boš poskrbela zase, si odpočila.

Lepo ti je Libby napisala, se popolnoma strinjam z njo...


Star vesela sem, da si se vrnila med nas in se izpovedala, res ti ni prijetno,
pa vse te tvoje izkušnje, ki niso nič kaj lepe...ne, ne dajo mi miru...ali človek res mora tako veliko prenest kot ti, vendar kakor vidim, si močna in vem ter verjamem vate, da boš vse to premagala, kajti v tebi nekje notri bije ena velika želja,
da se  postaviš na noge in to si tudi zaslužiš.

Kolikor se spomnim si jemala kar nekaj AD in ugotovila, da so to samo bergla, ki
ti pomaga obstati na nogah...ja res je.
Po glavi mi neprestano švigajo misli, kako bi ti pomagala...hudo mi je... ,
kajti imela si zelo slabe izkušnje vsepovsod , kamor si bila napotena, čeprav
si poskusila že marsikaj.

Star...lepo te prosim...ne bodi užaljena v zvezi s tem, kar ti bom zdaj napisala.
Predlagala bi ti pogovor z eno terapevtko, ki ji jaz dolgujem ogromno, saj mi je pokazala pot in usmerila v boljše in kvalitetnejše življenje.
Ti rabiš nekoga, ki te bo razumel, ki mu boš zaupala, ti si res potrebna,
da se z nekom lepo in mirno pogovoriš in ta nekdo je
ga. Damjana  Voglar, ki dela na

www.psihoterapija-institut.si

To je terapevtka, ki si bo vzela čas, z ničemer te ne bo "posiljevala", razumela
te bo in ti dala veliko pametnih nasvetov. Je zelo čustvena in prijazna.

Poglej terapija je plačljiva, vendar pa je prvi razgovor zastonj in sama se
po njem lahko odločiš, če boš nadaljevala ali ne.
Pojdi vsaj na ta pogovor, nihče te v nič ne bo silil in potem boš videla,
če je to tisto pravo.

Star, ne poznam te osebno, ampak imam pa občutek kot da te,
POSKUSI, naredi ŠE EN KORAK...morda pa bo ta tisti pravi!

En lep pozdravček in piši, tu sem ...ponujam ti roko, sprejmi jo!  

 

[Star]

Star

Mislim, da bi bil tvoj ljubljeni vesel, da bi zaživela polno življenje tukaj, da bi doživela srečne trenutke, ki te še čakajo v življenju. Ne se predat, zaupaj si, da se bodo tvoji strahovi zmanjšali. Vem, da je težko, ampak bo minilo. Skušaj se pomiriti, se sprostiti. Piši, ne spustit še te bilke, smo tu 

Prav si storila, da si prijavila na policijo, postavila si se zase, ni ti treba prenašati takšnih grobih stvari! Ne zaslužiš si takih udarcev. Boš videla, tudi telo bo bolje prenašalo strese, če boš poskrbela zase, si odpočila.

Lepo ti je Libby napisala, se popolnoma strinjam z njo...


Star vesela sem, da si se vrnila med nas in se izpovedala, res ti ni prijetno,
pa vse te tvoje izkušnje, ki niso nič kaj lepe...ne, ne dajo mi miru...ali človek res mora tako veliko prenest kot ti, vendar kakor vidim, si močna in vem ter verjamem vate, da boš vse to premagala, kajti v tebi nekje notri bije ena velika želja,
da se  postaviš na noge in to si tudi zaslužiš.

Kolikor se spomnim si jemala kar nekaj AD in ugotovila, da so to samo bergla, ki
ti pomaga obstati na nogah...ja res je.
Po glavi mi neprestano švigajo misli, kako bi ti pomagala...hudo mi je... ,
kajti imela si zelo slabe izkušnje vsepovsod , kamor si bila napotena, čeprav
si poskusila že marsikaj.

Star...lepo te prosim...ne bodi užaljena v zvezi s tem, kar ti bom zdaj napisala.
Predlagala bi ti pogovor z eno terapevtko, ki ji jaz dolgujem ogromno, saj mi je pokazala pot in usmerila v boljše in kvalitetnejše življenje.
Ti rabiš nekoga, ki te bo razumel, ki mu boš zaupala, ti si res potrebna,
da se z nekom lepo in mirno pogovoriš in ta nekdo je
ga. Damjana  Voglar, ki dela na

www.psihoterapija-institut.si

To je terapevtka, ki si bo vzela čas, z ničemer te ne bo "posiljevala", razumela
te bo in ti dala veliko pametnih nasvetov. Je zelo čustvena in prijazna.

Poglej terapija je plačljiva, vendar pa je prvi razgovor zastonj in sama se
po njem lahko odločiš, če boš nadaljevala ali ne.
Pojdi vsaj na ta pogovor, nihče te v nič ne bo silil in potem boš videla,
če je to tisto pravo.

Star, ne poznam te osebno, ampak imam pa občutek kot da te,
POSKUSI, naredi ŠE EN KORAK...morda pa bo ta tisti pravi!

En lep pozdravček in piši, tu sem ...ponujam ti roko, sprejmi jo!  

 

Hvala ti, vsi me nekam pošiljajo, to je kot prvo in moram jovo na novo odpirati bolečine, imam poln k*. Res me ne bo nihče gledal takšno, kot sem   že povedala, pa kaj naj, če mi organizem potem nagaja in se šetam kje pa sem vsa vročinasta, prav, meni je vseeeno, bom odšla tudi v službo, sem šla tudi z    38 vročine pri prejšnjem zdravniku, kaj je problem, bom šla pa še sedaj. Pa naj me še enkrat lopnejo po glavi in to fajn, da bom vsaj crknila dokončno, če tako želijo.

Tako mi je vseeno postalo, čeprav rada živim.

Ne bom si nič storila, bodo drugi za to poskrbeli, kar je očitno in nekaznjivo!

Nisem odpirala nove teme, ker se mi ne da, in sem samo dodala svojo bolečino, ki je zrasla na novo in ne razumem več ničesar, čeprav sem marsikaj preživela v življenju.

Nisem niti prepričana, da me je kdo vesel tu, glede na to, kako so me spljuvale! Pa vseeno. Izkušnje so dobrodošle za razmislek! Vsaj.

Toja in ostali srca dobrega, stay good. Hvala. 

[Star]

Če želi katera dieto, s hujšanjem, rade volje posredujem. Ni lušna ta dieta.

Bom pa hvaležna še kakšne besede, please. Ne znam prositi za pomoč, pesem vam bo povedala.

http://www.youtube.com/watch?v=GKZWtNAZE_s

Love you all.