EKI, psihoterapija

[Star]

Jagodka, ja, lahko se distanciram podnevi, ponoči iz postelje bolj težko, če poslušaš tudi ponoči ljudi do štirih zjutraj. To pač ne pomeni, da valim krivdo na druge, ker dejansko, če drugi ne vedo, da ima človek po zakonu od 22. do 6. zjutri pravico, da živi v miru, pričakujem, da to drugi upoštevajo. Če 24 ur na dan poslušaš ropotanje, pač je malo zoprno in te utrudi, ker, če že zaradi svojih stvari malček težje zaspiš, je potem samo dodatni faktor, če ti 24 ur ropotajo. V naravo pa ne mislim hoditi ponoči spat, da bom imela mir. In če bi nekdo do štirih zjutraj vsako noč in še podnevi poslušal ropotanje, verjetno nihče ne bi bil zadovoljen. Nisem pa edini človek v okolici, ki ponoči ni mogel spati, ker so ponoči razgrajali vsepovprek do štrih zjutri. Zato so imeli pa skoz policije na obisku. Tako je razlika, če se podnevi ropota, ker pač delajo, kot pa če za nameček poslušaš še do jutra ljudi, ki so zelo glasni.
Primer: je bi petek, pa toleriraš muziko, razgrajanje do določene ure, čeprav je že po 22.. Pa je bila ena zjutraj, pa dve zjutraj, pa tja do štirih zjutraj, kaj se je dogajalo; sem si rekla, še nekaj preberem, potem pa grem spat. Ženska je bila tako nabrkljana, da se je začela dreti ko ne vem kaj, ne vem, kje je našla kovinske kante in je brcala in takšne. Mene je pa iz postelje skoraj zabrisalo ven.
Tako se je malo težje umakniti ponoči in iti nekam, da bi človek lahko v miru vsaj spal, pa čeprav vsaj malo. Zaradi takšnega ropotanja se še danes zbujam na 20 minut.
Ampak, je sedaj za silo bolje in če bo šlo tako naprej, bom prišla tudi do svojih "pet minut" miru in bom lahko dobila "second to breathe".

Dokler se mi ni to zgodilo, sem imela kar dober red. Potrebujem čas, da ga nazaj spravim. Vendar potrebujem svojih "pet minut" miru, ki ga v vsem času nisem imela, za nameček je vse to ropotanje do štirih zjutraj, sem prišla v službo, sem se počutila, kot da bi bila na veselici in tudi v službi se ne moreš umakniti, če jim je dovoljeno, da uporabljajo visokotonce, poleg vsega, imajo pa še grdo obnašanje, greš v naravo, te mrčes popika, greš domov, spet ropotanje, ki ga ni konec do štirih zjutraj itd..

Tako da, gesta, da veliko spim, pač ne more biti v mojem kontekstu, čeprav bi rada. Študiram, ok, bom šla tja, pa bo mir, pa se bom nekako pobrala. Meni veliko pomeni spanje, kajti tako se nafilam z energijo, dobim moč ipd.. Imam svoje težave, ki sem jih ob spanju, ki me je nafilal znala reševati, ker sem imela moč, sedaj je pa tako, da sem z energijo na ničli ali še manj, še manj je volje in moja prioriteta je trenutno spanec, pet minut miru ter second to breathe. Potem bom vse lahko rešila, kot sem vedno.

Jagodka, dobro se zavedam, da je preteklost preteklost in da se je ne da spremeniti. To vsakemu tudi sama potrajbam. In tudi to, da le sedanjost lahko spremenimo, ki gradi tudi prihodnost. Vse to vem. Vračam se nazaj takrat, ko so ljudje grdi do mene. Ker mi je bilo lepo. Ni način, ampak mi je vsaj za trenutek lažje.

Ljudi se bojim, živali nikdar. Krivice me bolijo; včasih sem zamahnila z roko, sedaj tega ne morem več. Sem že spraševala zdravnike, če imajo kakšno ogrado za srce, pa saj vem, da tega ni. Zelo sem občutljiva, pa, ko sem bila zdrava, je še šlo, sem se zaščitila pred "nepridipravimi", vendar, trenutno sem pa ranljiva čisto preveč.

AD mi je najprej dal osebni zdravnik, psihiater je samo nadaljeval, ker se je strinjal. Ne hodim k psihoterapevtu, ker vsi samo želijo denar, denar, denar, trenutno zaradi daljšega BS, se mi je pa tudi plača prepolovila na polovico, skorajda in moram gledati, da pač živim na drugi strani, s stroški in da imam kaj za v usta, čeprav ne jem kaj dosti, ker mi nič ne paše. Ampak, kljub temu. S polovično plačo, ki jo sedaj dobim, pokrijem le stroške, potrebno je pa še živeti čez mesec. Če meni pravi psihiater, naj grem tja pa tja, ampak, bo potrebno toliko in toliko plačati, ja ne vem, ne zmorem, ker od zraka še nihče ni preživel. In potem podam prioritete in se pač znajdem, kot se znam.

Skratka, razumem, da bom prve dni skrokana, predno bom ujela bioritem spanca, za čik varianto bom pa že kaj pogruntala.  Saj se vedno znajdem v življenju, tako ali drugače.

[Jagodka]

Meni veliko pomeni spanje, kajti tako se nafilam z energijo, dobim moč ipd.. Imam svoje težave, ki sem jih ob spanju, ki me je nafilal znala reševati, ker sem imela moč, sedaj je pa tako, da sem z energijo na ničli ali še manj, še manj je volje in moja prioriteta je trenutno spanec, pet minut miru ter second to breathe. Potem bom vse lahko rešila, kot sem vedno.

Od srca ti želim, da se pošteno naspiš. Dober spanec je res zlata vreden.

Ne razumem pa tega, da nihče ne ukrepa ob takem trušču ponoči.

Skratka, razumem, da bom prve dni skrokana, predno bom ujela bioritem spanca, za čik varianto bom pa že kaj pogruntala.   Saj se vedno znajdem v življenju, tako ali drugače.

Vsak optimizem je pot k boljšemu počutju in boljšemu življenju. 

Srečno.

[Star]

Saj so urgirali, z menoj vred, čeprav anonimno in na koncu, ko je ženska sama raje prekinila najemno pogodbo, sem nabasala na nekega policaja, ko sem že šestkrat poklicala, poleg ostalih sosedov, mi je zabrusil, kaj češ ženska, kaj sploh kličeš, saj smo bili tam že petkrat. Pa se mi je dvignil plafon ob pol štirih zjutraj in sem mu samo zabrusila: potem pa pridite še šestič, pa naredite mir, kot ga veli zakon. Pa je bil mir.  Mi gre nekam, ko se moram ravno razpizd*, ker lepe besede nihče ne sliši.

Potem mi pa kakšen zdravnik pravi, naj si dam začepke v ušesa, ja itak, potem bom pa tako zaspala, da se zjutraj ne bom zbudila in bom od 12 prišla v službo, namesto do 9. Želim le svoj naravni ritem in da bom diplomatsko znala z ljudmi delovati, pri tistih, ki me prizadanejo. Ker mi takrat malo razum zamegli, pa čustva sekajo ven. Pa preboleti moram vse krivice. Pokojnega sem, živega še ne, preboleti moram oba zdravnika in odnose, kjer so se mi dogajale krivice v službi.
Morda za koga lahek problem, ker vidi svoje kot težje, ampak, kot je rekla Vesna, nianse so tako velike, kot je lahko vsak problem.

Ampak, kot sem že omenila, pogovarjam se ogromno, pa je to tako, kot da se ne bi. Pač ni napredka. Še vedno plava po meni. In upam, da bom rešila. Ker me je še vedno strah, sploh, ko še preberem kakšno mnenje o hospitalizaciji, kot je to napisala oseba P35, ko ji ni godilo. Zato se mi pa potem strahovi še bolj poglobijo.

Najbolj nekam mi gre med drugim, ko mi je partner umrl, pa sem bila tako vesela nove službe, da mi je bila velika bilka, pa je prišla nova šefica, pa me je zribala, prej kot v mesecu in pol. Tako me je v mozak, da človek ne bi vedel zase, čeprav še vem zase.

Nič, hvala za vzpodbudo, replike, vem, da se me tu nekatere sedaj izogibajo, ker sem se narobe izrazila. Če bo kdo še kaj želel dodati, bo dobrodošel, če ne bo, pa tudi prav.

Jagodka, hvala.

[Janja]

Nič, hvala za vzpodbudo, replike, vem, da se me tu nekatere sedaj izogibajo, ker sem se narobe izrazila. Če bo kdo še kaj želel dodati, bo dobrodošel, če ne bo, pa tudi prav.

Star, jaz trenutno nimam prav veliko časa oz. včeraj ga nisem imela čisto nič. Danes bo najbrž tudi tako. Prebrala sem si skoraj vse, vendar jaz za odgovor potrebujem konkreten čas, ker se želim v odgovor poglobiti in ne samo površno napisati.

Drugače je pa tako, da nekateri sploh ne pišejo, nekateri pišejo samo v določene teme... Če pogledaš v druge teme, boš to videla. Nekatere teme dobijo zelo velik odziv, nekatere malo manjši, nekatere teme pa skoraj ničen.

Naredi si tako, da boš imela čim lepši dan!

[Star]

Janja, uživaj, kok se da! 

[Star]

Še nekaj površnosti se bo zgodilo, pa res nikamor ne bom šla. Če pa kaj ne prenašam, je pa to površnost. Zakaj je že Bikica66 premaknila mojo temo v Splošne teme, če lepo piše:

"Vesele misli in osebni uspehi
Delite z drugimi svoje dosežke, premike, pa tudi majhne korake! Pozitivne, vesele ali smešne plati anksioznosti, ki (četudi za en sam trenutek) dajo krila dobremu počutju. Rubrika namenjena uspehom in dobremu razmišljanju, hvaležnosti, poeziji, veselju do življenja, upanju!"

Zakaj me potem nekdo sprašuje, da mislim, kar mislim in je celo zgrožen? Zgrožena sem sama, ker je lepo zapisano, pa premikajo, ne vem, na kakšni podlagi, pa da ne bom grda, bom raje tiho! Potem mi pa naj še kdo reče, zakaj se bojim ljudi ...

Tema se naj pa briše, ki je bila pod naslovom Zahvala v mojem imenu, prosim Bikica66, če si jo že znala premakniti, čeprav je podtekst tudi zahvala. Briši! Hvala za razumevanje!   

[Star]

No, v ponedeljek bo pa zame Dan D. Si moram zamisliti, ko bom kuferček pokala, da grem na morje in na dopust, ker me kar zvija. Veseli me, da mi ni treba takoj zjutraj priti, bo lažje tudi zame.
Sem se pa vsaj poskušala lepo dogovoriti (sicer nič obljubljenega), da bom sama v sobi, ker ko sem šla na kakšno operacijo, je bilo vedno tako, da je kakšen tako smrčal, da človek ni mogel spati ter da bom imela zdravnika in ne zdravnico. Kaj vem, z moškimi lažje sodelujem, zato imam pa vse zdravnike moške, razen ginekologinje, ki je pa zelo fajn zdravnica.
Sem pa še malo potipala glede kajenja, pa mislim, da bodo malo zamižali. Drgač se bom pa že znajdla 

Aja, a kakšen radio imaš lahko v sobi, brez glasbe ne morem živet.

[Star]

V tem letu in pol sem res mal "čudna". Vse bi lahko imela, pa podiram vse skupaj zaradi nezaupanja. Otroci in živali me obožujejo, kot sama njih, ljudje me imajo radi v družbi, pa sem tako ... Ravnokar sem spet doživela, bi mala deca z menoj šla, ko sem šla ravno mimo, pa je tko ena mala ograjca, pa je tamali, ne daj se motiti  k meni "zajahal" z objemi, pa nikukr stran. 

Celo gorje sami semi storimo s svojimi mislimi. To je zdravo za gotovo. Raje bi imela še enkrat počen dvanajsternik, kot pa takole. Si ne predstavljam, da bi bila takole celo življenje. Zato sem odločena, da "prerežem popkovino", ki me je doletela in me "priklenila" na gorje v zadnjem letu in pol.

[Star]

Nekaj ne razumem, zdravo za gotovo. Zakaj me nekdo želi posiljevati z mislimi na Boga, če vem, da imam svojo vero, v katero spadajo njegovi odposlanci, kot so Angeli Varuhi? Vse pri miru pustim, ne dopustim pa, da me nekdo posiljuje z nečim! Pa da naj bi bil še sam tisti, ki me z nečim posiljuje pa celo moj angel varuh? Ma mislim no, kako naj grem tja? Nimam težav, ko pravi nekdo, ima pa željo posiljevati ljudi z nekimi nauki, za katere nisem prepričana, da jih je sam dosegel. Dajte mir s posiljevanji. Pa trikrat poveš, lepo in prijazno, naj te nekdo ne sili v nekaj, pa pove, da ga ne sili, vendar v istem fohu podturi neko opcijo linka. Ma imam vas dost. Dajte že mir. In dopustite svobodo, da človek lahko začne dihati! Matr mi grejo nekateri nekam. Pijavke energij. Dosti vas imam. Indeed.
Po dveh stavkih naj pa še ena reče, da je tu namesto Jezusa, jo bom v rit brcnila. Posiljujete ljudi in silite in nimate potrpežljivosti in vsiljujete svojo voljo. Ne potrebujem tega, imam svoje zaveznike, ki mi pomagajo, tega pa res ne potrebujem in prosim, da oseba preneha s siljenjem in širjenjem nečesa, pa lepo poveš prijazno. A moram spet popizditi, da bo mir?

http://www.youtube.com/watch?v=X_hK1kjnjS8&feature=related

[Jagodka]

Star,
pomiri se. Saj veš, da zmoreš. 

Pomembni dnevi so pred tabo, razumljivo je, da te je strah, da te skrbi. Odhajaš v neko novo, drugačno življenje, ki ga ne poznaš. Ne bo ti hudega. Če si se odločila za zdravje in življenje, si naredila prav. To odločno kaže, da imaš voljo, da si močna in da hočeš nazaj v življenje.   
Na EKIju ti bodo pomagali s pogovori, tehnikami, kako si pomagaš, kadar se pojavijo hude stiske. V sosednji stavbi (KOMZ) imaš tudi dostop do interneta, oglasi se nam kaj. Jaz držim pesti zate, 100%.
Želim ti, da dobiš enoposteljno sobo, da se odpočiješ in da dobiš moč in vedenje, ki ti bodo v bodoče pomagali premagovati tegobe, ki ti še stopijo na pot.

Srečno.

[Star]

Sem ravnokar razlagala Jagodka o strahu, kaj nam dela. In takrat narediš več škode kot koristi. In tega se sama zavedam. Saj vidiš, kaj štorastega napišem, pa čeprav ni nekaj mišljeno tako, kot je zapisano. Kot sem rekla, če bi to povedala v živo, bi drugače izpadlo, pač besede si vsak sam interpretira oziroma intonira.

In če sem pred časom, v tem letu in pol spraševala zdravnika, če imajo kakšno ogrado za srce, potem vem, da potrebujem te tehnike, ki me bodo morda kaj novega naučile, ker včasih sem zmogla sama, sedaj pa ne več, ker se je tako nabralo v letu in pol. Marsikdo mi pravi, da bi ob vsem tem, kar sem sama dala skoz, že davno padel, sploh pa brez podpore, ko ostaneš sam, kot sem ostala sama. Sem drugače močna osebnost, vendar tudi ta se enkrat lahko zruži na dno. Kaj čmo, saj sem samo človek.

Sedaj se je tudi v našem okolju bolj umirili in je že skorajda cel mesec mir. Nisem še dojela, ker mi trenutno takšen mir nič ne pomaga, ker me je tako ziritiral, ko sem poslušala in podnevi in ponoči. Zato pa ja, moram se odcepiti od okolja, da odcepim misli, ko še vedno vsak dan skozi okno gledam in nastavim ušesa in še ne dojamem, da je res takšen mir. Tako da vseeno menim, da mi bo drugo okolje koristilo in ko bom prišla nazaj domov, ne bom več pod vtisi tistega ropotanja. Vse sem razumela, da podnevi ljudje delajo, no ropotanja iz lokala, ki je bil ma skorajda 24 ur na dan, torej tudi ponoči, pa mi je nekam steralo še "zadnji" živc, ki je imel potrpežljivost.

Jagodka hvala  In če sem še včasih štorasta zaradi vsega skupaj pri besedah, upam, da je vzeto v zakup, če pač ni, ne bom zamerila. Opravičujem se vsem, če jih je kakšna beseda vrgla iz tira iz mojih zapisov, ker sem v situaciji kot sem. Tolaži me to, da vsak, ki je kdaj zbolel, ni vedno odreagiral v sklopu pričakovanj drugih. Tako tudi sama ne zmorem vedno, tako kot bi vsi radi. Vendar, vem, kaj je trud, zato se vedno tudi trudim popraviti ali obrazložiti. Bolj me motijo tisti, ki tega niso pripravljeni storiti, sama pa naj bi čisto vse sprejela, ker se jim zdi samoumevno. Meni ne, zato včasih tudi sama pričakujem kakšno opravičilo. In tega tudi tu nisem dobila, če me je že kdo "napadel", kljub nadaljni obrazložitvi. In če se že komu opravičiš, ker meni se ni težko opravičiti, ko vem, da sem sama kaj zafrknila, ne dopuščam pa "napadov" in kljub temu, da se opravičiš, tega drugi ni sposoben storiti. In potem zgleda, te "zalepi okrog ušes", vendar ni zmožen reči niti oprosti. Tako tudi sama ne morem sodelovati. Potem se pa vprašaš, komu na čast bi potem sploh ustvarjal harmonijo.

Ne pričakujem, da me vsi razumejo, ker je to neizvedljiv faktor, kot je pri tem, nekomu si všeč, drugemu ne. Dovolj mi je, da v življenju najdem sorodne duše. In se potrudiš, da le te zadržiš v svojem življenju ter jih spoštuješ, saj je lahko dar tudi človek, pa čeprav brez mašnje.

Uživajte v vikendu in sončku.

p.s. Če sem prav seznanjena, glede oblačil, se lahko oblečeš kot sedaj, torej, če želiš kavbojke, so kavboljke, če želiš kratke hlače, so kratke hlače, če želiš oblekco, da ti ni vroče, pa oblekco?

Je tuš varianta skupna in ostale higienske opcije?

[Jagodka]

Ej, Zvezdica zvezdasta  ,

Samo začutila sem strah pod tvojo jezo, ki si jo stresala. To je nekaj tako vsakdanjega, tako človeškega. To delamo vsi. 

Glede oblačil ti priporočam špotno opremo, ker je tudi telovadba in se ne moreš pošteno razgibavat, če te kavbojke tiščijo. Mislim, da ne pustijo biti v kavbojkah v telovadnici. Pa superge ne pozabi. Mi smo jo včasih mahnili na Golovec in na Grajski hrib. Pa še malo tanedeljskih cunjic, za v mesto na ledeno kavo. 
Sanitarije in tuši so po sobah, tako da imata dva kopalnico in WC. Pa skupna kuhinjica, kjer se zjutraj kuha kava, zvečer igrajo karte, poker.... pa skupni dnevni prostor s televizorjem, da boste gledali nogomet.

Drži se. 

[Star]

Sej za supergice in kako trenirko sem seznanjena, tako da imam vzeto na znanje. Ker sem bivša aktivna športnica, vem, da ne pašejo kavbojke ali oblekce v telovadnico. 
Mogoče me je bolj zanimalo v smer, ko imaš terapije, če si lahko oblečen, kot ti paše. Sama imam rada oblekce poleti, da mi ni vroče, ker se je zgodilo, da sem imela sredi poletja kavbojke, pa so se mi mulci smejali, ko sem imela tak potni flek na sredi rite, da mi je bilo čisto nerodno. Čeprav se še danes smejim na ta račun.  Kolk smeha, ne morš verjet.

In če že grem na "morje", bi se rada tako počutila, pa čeprav obstaja samo tuš, namesto vsaj bazena. 

Karte, madonca, sem vse pozabila. Ko sem bila mala, smo se igrali unega prašiča al kaj je že bil, pa tisto vojno, se sploh ne spomnem, pa tiste ime, priimek, mesto, žival al kako že gre.
Drugače pa, meni narava zelo godi, vendar, od kar me mrčes napada že drugo leto, pa tudi tja ne hodim. Zadnjič sem šla na sprehod, pa so bile vmes ravno nevihte, sem našla klopco pod krošnjo dreves, ki me je ščitilo pred tem, da bi ostala mokra. Prav fajn je bilo. Ma, ko sem prišla domov, pa sem rekla, pa kaj hudiča mene tako koleno boli. Jao, kako koleno sem imela. Nič čutila, ko sem bila v naravi. Skratka koleno čisto zateklo od pika, bolelo ko satan, tako žareče, da bi lahko spekel ali skuhal južno na mojem kolenu. Pa sem potem drugi dan malo z blazinico prsta podrajsala, ni bilo potrebno veliko, da je začel teči ven strup. Imela sem potem še ogromne krče od gležnja navdzol, da stopala nisem smela niti premakniti. Ampak, ko je steklo ven, se je pa umirilo. Pa sem bila občena in me je neki šavsnil skozi trenirko, matr. Lansko leto tudi, katastrofa, sredi belega dne, obiske sem imela, oblečena, nikjer vode okrog, pa sem dobila 12 pikov od tigrastih komarjev. Potem pa posledično alergijo, pa urtikarijo. Kolko sem bila pa bulasta, grozno. En dan so mi potem zatekle ustnice, pa jezik, pa sem si samo rekla, spelji se domov, da se ne zadušim. Pa se je umirilo. Grem potem po tistem piku kolena še enkrat v naravo, ma sem takoj dobila bule po obrazu, pa sem si spet rekla, spelji se domov, obrnila in šla. Pa je bilo potem ok. In od takrat tudi jemljem protialergene redno, vendar ni povsod tako, ko grem kam v naravo.

Tako da, upam, da ni v tistih predelih kakšnega strupenega mrčesa. Ker bom potem raje tri ure v telovadnici, kot pa pet minut v naravi. 

No viš, ko se začneš sporazumevati, opaziš, da sploh ni noben grozen. Ko se nečesa bojiš, pač, vsak na svoj način odreagira. Čeprav pri mojih strahovih odreagiram, kokr je. Lahko tudi z "božanjem". Včasih odreagiraš, ampak vedno pravim, dokler nisi na isti ali enaki poziciji, tudi razumeti ne moreš. Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki jih je strah, stresajo jezo in s tem zavestno škodujejo drugim. In s tem slednjim, sem se premnogokrat srečala. Pri meni sta strah in nezaupanje, potem si pa misliš, tisti, ki se bo potrudil razumeti, bo, tisti, ki ne, pač ne bo. In tisti, ki vsaj poskuša razumeti, vem, da bom tako tudi v koga pridobila zaupanje, ker se bom potem sama drugače obnašala. Preveč je bilo okoliščin in včasih "avtomatsko" odreagiram. Bi rekel človek, za vsako stvar je potreben čas.

Ampak, največja "ironija" je, da sem se sedaj malo razgovorila, ko bom prišla pa spet v novo okolje, bom pa zablokirala, pa bom rekla zdravniku, naj si gre malo ogledati prispevke Star, bo lažje, da bo lažje vprašal in da bom lažje kaj povedala, again in again, kar mi je muka. 

Fajn bodi.

[utrujena1]

star, na EKI-ju je pred stavbo park in klopce, tako da narava ni daleč. samo pazi se pod drevesi, ker se ptič pokaka. meni se je za vrat pokakal. katastrofa.

[Star]

Ojoj, a lahka smeškota pridam?  Saj ni smešno, vem. Če se bo kaj name posralo, bo še šlo, ker bom sprala, ampak, ti piki so pa od hudiča, pa čeprav jih pustiš pri miru, pa niti ne čutiš, kdaj te užge. Posledice pa hudičeve. Sem pa doživela enkrat ja, ko sem bila ravno na morju ko malo dete, da se je en ptič tako usral name, da sem bila tudi kar zgrožena. Pa še čudne farbe je bil tisti njegov pekec. Mrčesa se na splošno bojim. Ko sem bila mala, se mi je tudi srčen lepo prišel odpočit na koleno, pa se je kar pasel, sama pa cela panika. Hvala Bogu, da je bil tam človek in odgnal jebarijo, da nisem imela težav. Pa da ne govorim o osah. Te tudi brenčijo, kokr jim paše. Včasih smo imeli doma cela osja gnezda, groza in jih je ati potolkel stran. Komajda je prišla pomlad, pa so mi začele brenčati te mlade ose, jao, sem imela ravno zgornji del trenirke, ko sem zaslišala tisti bzzzz, sem se samo pokrila s kapuco, pa pod kovtrček. Sem cela postala trda od bzzzz. In namesto, da bi imela roleta lepo dvignjena, kot se zagre, imam na 3/4 spuščene.

Utrujena, ampak menim, da si dobro rešila svoje stvari, kljub ptičku, ki se je pokakal?

Ker pakiram po malem, bi resnično rada vedela, kako in kaj z oblačili. Ok, vem, telovadba je. Torej špornte cote, ampak a to pomeni, da imaš tja do treh na sebi športne cote, trenirko ipd.? Ali trenirka rula recimo uro do dve in se potem lahko preoblečeš? Mal pomoči potrebujem, da ne bom narobe spakirala, ker res razmišljam, zase v lažjo spodbudo, da grem na morje, če moram že pakirat. 

Ker sem že toliko časa na bolniški, sploh niti ne ločim, ali je že poletje ali še zima. Pa je malo zmede. Hvala najlepša za odgovore. Nočem se nič drugače počutiti, če grem v neko bolnico. Mi je jasno, če grem na operacijo, da dobiš pižamo ipd.., tu se pa ne bi rada kaj drugače počutila, kot v civiliziranem svetu. Če je trenirka, trenirka, če so kavbojke, kavbojke, če je oblekca, oblekca, a tako? Zmedena sem zaradi tega. Pustimo trenutno ostalo pri strani. To bom tam reševala.

[Jagodka]

Sicer si lahko oblečena kakorkoli želiš. Da ti bo le udobno. Pižamico imaš svojo, copatke tudi. Klime nimajo, prostori so stari in majhni, zato ti bo vroče. Čez vikend greš domov (če zdravniki ne ocenijo drugače), lahko zamenjaš oblačila, če ti ta ne ustrezajo.

Mi je pa zanimivo s čem se obremenjuješ.

Načeloma so tam ljudje precej obrnjeni vase in jim ni do tega, da bi opazovali oblačila drugih.

[matheu__]

Mi je pa zanimivo s čem se obremenjuješ. Cheesy

O da bil jst tok pr sebi ko sem bil notr  Sam če bi bil verjetno nebi bil notr 
Star nisem bral glih vsega, sam tko glede na količino in relativno smiselnost povedanega, nebi reku, da si posebno depresivna, al utrgana al nevem kaj. Vprašanje če je bolnica to kar ti rabiš. Ampak, ok, sama veš najbolje.

[Star]

Jagodka, malo zmede je pač, glede na situacijo. V tavelik kufrčk bom "zmetala" stvari, malo tega, malo onega, potem pa, če bom rabila bom, če ne pa ne. Sam je kufrčk na koleščkih.
Saj bo ok, samo da prehodim korak do tja, pol pa bo. Vem, da bo morda kak dan, dva mal težje, ampak bo. Ker mora biti.

Matheu, ne govor take, da te uni ne prebere, ko pravi, da je z menoj nekaj hudo narobe.  Ne vem, nekako si mi je nabralo, me pustilo na neki točki, ko se sama bolj težko naprej "zbrcam" in včasih rabiš nekoga, ki te "porine" naprej. Poskušati ni greh. Ker sama vem, da nekako tako ne gre več dalje. Če bom pridobila energijo, moč, bo tudi nekaj.
Sem se ravno pohvalila, kako je že skorajda mir tam v našem okolju, ampak je tudi "fajn" poslušat ropotanje sosedov. Plus točka je edino, da niso spet začeli pred šesto zjutraj, pa čeprav je nedelja. In moraš imeti sredi sončnega toplega popoldneva zaprto okno. Saj bi šla ven, pa moram pakirati za "na morje". 

Če je pa opcija interneta tam, se pa morda kaj javim. Danes verjetno še kaj. Imejte se skrajno lepo. 

[Star]

Pozdravček vsem. Sem prišla čez vikend domov. Lepo se imejte.

[Lost]

Kako pa je bilo ?