|
ravnoris
gost
|
 |
« dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 10:41 » |
|
zdravo vsem skupaj. kako naj začnem? Torej, kako leto nazaj sem se odločil poiskati pomoč. Do tedaj sem mislil, da so težave le take narave, da bodo minile, kot recimo slabo vreme. Imel sem napade tesnobe, za katere sem najprej mislil da so infarkti ali sam kdo ve kdo ve kdo. Zadnji napad sem imel 31. marca zvečer. Vmesno obdobje je bilo (gledano v smislu počutja) zmerno prebavljivo, vendar daleč od rožnatega. Zadnje dni sem stalno na črti da bi dobil napad. Avtogeni treningi mi nekako pomagajo, vendar ne toliko, da bi lahko zaživel sproščeno. Če me je pol leta nazaj razorožil napad tesnobe, me sedaj matra strah pred napadom. Raje grem h zobarju ruvat osmice brez inekcije, kot da še kdaj doživim to...reč. Imam tudi dolgotrajnejša obdobja izredno slabe volje. ne vem kako naj se je otresem. Ko pa se je že, pa imam nek čuden občutek krivde. Pojma nimam zakaj  Počutim se popolnoma nemočno, praktično na vseh področjih in pojma nimam kaj naj naredim, niti ali, če in kdaj bo to obdobje minilo hvala za priložnost za pisanje
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 7.889
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #1 dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 10:59 » |
|
Samo od sebe ne bo minilo ... žal.
Življenje nam prinese na pot ovire (tesnoba, panični napad), ki nas prisilijo, da se zazremo v svoje življenje, se vprašamo KAKO živimo, KAKO vidimo in doživljamo sebe in druge ... kaj je naš smisel ...
Osebna rast nam prinese boljše poznavanje sebe, poznavanje svojih čustev, vedenj in razmišljanja ... in morda so nekatera bila prej ok in so sedaj ko smo odraslejši nefunkcionalna ... in nas vodijo v težave, konflikte ... z drugimi ali z samim seboj.
Vse to je proces, ki traja, ponavadi skupaj z psihoterapevtom odkrivaš sebe. Korak za korakom greš sebi na proti in bolj ko si v stiku z seboj, bolj ko postaja življenje harmonično manj je depresivnih dni, tesnob, strahov ...
Kadar je zelo huda depresija ali anksioznost je za ozdravitev pogosto nujen korak tudi jemanje antidepresiva.
Sproščanje je tudi velik del uspeha. Vsakodnevno, redno sproščanje, da telesu omogočiš "resetiranje" od napetosti ... (prenapeto telo vodi v tesnobo, paniko ...)
Zelo tipičen je ta "strah pred napadom panike" ... strah pred strahom mu lahko rečemo ... In bolj ko nas je strah hitreje se simptomi potencirajo ... to je čist naravna obrambna reakcija telesa ... le da mi takrat nimamo neposredne ogrožujoče navarnosti pred seboj ... imamo samo MISLI, ki delajo scenarije, rišejo strahove ... telo pa odreagira enako kot na resnično prisotno nevarnost. Terapevt ti tukaj pomaga odkriti kaj so tvoje avtomatske misli, kaj je sprožilec tega začaranega kroga ... in nato se dela na spreminjaju vzorcev ... razmišljanj ali vedenj ... lahko so globoko tzakoreninjeni vzorci od otroštva, ko naprimer nisi smel bit pomemben, nisi bil slišan itd ...
Moj nasvet je, da s pomočjo psihoterapije začneš delo na sebi.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
|
ravnoris
gost
|
 |
« Odgovori #2 dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 11:49 » |
|
hvala
samo, ne vem kaj lahko še storim, pojma nimam. ne vem niti ali je čas da probam jemat zdravila, niti kakšna naj bodo moja pričakovanja do terapevta, niti kako delati na sebi. Niti ne vem kaj to pomeni...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 7.889
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #3 dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 12:51 » |
|
Če čutiš, da tako kot je, ne gre naprej - je torej čas za spremembo. Prvi korak ... drugi korak ... zaenkrat je to pot v neznano ...
Poišči psihoterapevta za pogoovor, poišči psihiatra da ti svetuje glede zdravil ...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
|
barbarasostaric81
gost
|
 |
« Odgovori #4 dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 12:52 » |
|
Lep pozdrav tudi z moje strani,tudi jaz se že borim z tesnobo 2 leti,ter z panični napadi,vem zelo hudo je ni za opisat če tega ne doživiš.Meni naprimer pomaga le lexaurin ki ga vzamem res ko je sila,imam pa nomstop v glavi joj kaj če me infarkt in še me v 2 letih hvalabogu ni,to je vse le v naši bučiki.Naprimer sem pol dneva ok.pol pa se začnejo te muke,težko je z tem živet,mene zanima al še imata kakšne telesne simptome,mene npr,boli glava tišči v prsah,boli hrbtenica roke vrat ni kaj ni,želim vama lep sončni pozdravček,aja pa ful sem omotična ter straha imam polno v sebi lp.Barbara 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
ravnoris
gost
|
 |
« Odgovori #5 dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 13:39 » |
|
po novem me pred sestanki boli glava. Pred napadom imam pa neke čudno vrsto stiskanja v grlu in prsih, kar je na začetku podobno tremi, samo da se v primeru napada precej pojača, skupaj s hitrejšim bitjem srca in hitrejšim dihanjem. Še celo ko govorim o tem se mi začnejo potiti dlani. njmanj kar je ko sem nadpovprečno živčen je, da... kako naj rečem... dobim pospešeno prebavo.
poleg vsega me je po napadu, če je slučajno kdo zraven, sram, kot da bi hotel kaj slabega komu s tem, ko ga dobim.
LP
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 7.889
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #6 dne:: petek, 11. junij 2010 ura: 13:48 » |
|
Ravnoris sprejmi simptome, ne bori se proti njim .... Ko začutiš cmok u grlu ... ok naj bo ... Povišan utrip srca... ok bije..fajn kar naj bije.... Ti imaš druge opravke takrat - osredotoči se na okolico, opazuj jo v detajle natančno ... s tem ko boš pozornost prenesel na drugo stvar in ne več na telo, bodo simptomi izzveneli ...
Zavej pa se da izginili ne bodo, dokler ne spremeniš sebe...(itd sej sem že pisala o tem ) Simptomi se pojavljajo ker je psihična stiska postala prevelika.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
buljo13
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 164
|
 |
« Odgovori #7 dne:: torek, 15. junij 2010 ura: 19:04 » |
|
ravnoris, kar si napisal sem imel čisto take imel... nisem na ad, ker je brezveze, se da brez tega, samo dihaj pa bo... prej sem na vsake malenkosti imel panične napade, sedaj ne, pustim da me, zafrkavajo  že lep čas nimam take tesnobe, vem da bo prišlo spet in sem pripravljen nanje. ajde, drži se, minilo bo, verjemi 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
ravnoris
gost
|
 |
« Odgovori #8 dne:: sreda, 16. junij 2010 ura: 13:31 » |
|
buljo13
hvala, to je v bistvu zelo dobra reč, ker sem se ustrašil da je to reč ki pride in... ostane. Dihanje v bistvu res pomaga, še bolj pa se ukvarjat z zapletenimi rečmi, ki te (me) ne spravijo iz tira
LP Aleš
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|