kozji_pastir
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 3
|
 |
« dne:: ponedeljek, 07. junij 2010 ura: 12:05 » |
|
Najprej lep pozdrav.sem nov na forumu in tud strah mene je pisanja po forumih.ampak sm mal prebiral tale forum in sem se odlocil napisat mojo zgodbo.star sem 29 let in do predkratkim sem zivel s starši.oba sta alkoholika,pijeta redno usak dan.mama kadar je trezna je res dobra,pomagala mi je,dobro sva se razumela.samo to je bilo redkokdaj.ko je pijana je stalno kreg.fotr me je zajebaval,podjebaval,žalu.iskal kaj sem narobe naredu,da se je lahko drl name.pa tako da je cela vas slisala.za use kar je bilo narobe pr bajti sem bil js kriv.on pa nikol nc.nic mu nisem smel ugovarjat,drugac bi lahko že padlo kej.nisem se pa upal,ker je manijak.skratka non stop kreganje.3 mesece nazaj je bil pijan,pride do mene,je neki težil in me je udaru.pogovarjal sem se s prijateljem,je reku da ma frej sobo,sem popokal stvari in sem sel k njemu za 2 tedna.od tam naprej pa v Ljubljano iskat zaposlitev.dostikat prej sem razmislal o tem,samo zmeraj me je bilo strah od doma jit.najvec zaradi tega ker imam epilepsijo + imel sem dvome v usem.kaj bo ce ne dobim šihta,kako bo to,kako bo tisto.4 leta nazaj smo se preselili na kmetijo.prej smo ziveli zraven mesta.na kmetiji mi je bilo lepo - narava,živali itd.samo sem pa zgubil vecino prijateljev.2 sta redno prihaja skor usak teden za kako urco na obisk.drugace sem bil skos sam.sam nisem mogel nikamor,ker smo se preselil u rovte.do avtobusa si imel par ur hoje avtobus je pa vozu samo 2 na dan.prevoza pa tudi nisem imel.bil sem osamljen.bil sem po cele dneve u hisi,gledal tv,igral igrice,kadil travo.k sm bil zadet sm usaj mal pozabu na use skup.ce je bilo uzuni kej za nardit,sem sel nardit in takoj nazaj not u bajto.zgubu sem apetit,nisem jedel skoraj nic.1 leto pil sem skoraj samo kavo,mleko,pa jogurte.hrano če sem že sem dal v usta pa mi je šlo ze na bruhanje.nisem mogel pogoltnit.nism mogel jesti.nekako sem se zacel silit mal jest.ampak imam se zdej probleme s tem da mi dostkrat ne pase jest.zdej sem v Ljubljani in iscem delo.ce bi ostal doma bi se mi zmesal.nobene družbe,pijani starsi,kreganje.js sm bol mirne sorte človek.nisem za kreg.pa se jokal sem dostkrat.k me je stari žalu pa to.imam tudi probleme s samozavestjo.sploh je nimam u bistvu.pa težko navezujem stike,pa se pogovarjam z drugimi.ce grem kam na obisk ponavadi samo poslusam,rečem pa bolj malo.strah me je.ne wem zakaj.ne wem kaj cem povedat.rad bi si najdu kaksno punco,pa ne wem kako.3 leta nazaj sem spoznal 8 let mlajso punco preko chata.2 leti sva se usak dan menila prek msnja,potem skor 1 leto prek sms,zadnje pol leta pa se tud doskrat pokliceva.prej je nisem upal poklicat,sem ji povedal,da sem sramezljiv pa to.je razumela.dobila sva se na pijaci parkrat.postala sva res dobra prijatelja,dobra je do mene.samo je problem k mi je ratala usec.ampak res,use bi naredu da bi bila moja.nisem vedel kako nej ji powem,kako se bo odzvala,pa se mlajsa je od mene.sem koncno zbral pogum in ji povedal kako cutim.rekla je da bi bila rada sama trenutno,in to me je potrlo.težko sem se sprijaznu s tem in ucasih mi gre na jok,k se spomnem nanjo.sicer sva se kolega in tud slisva se skor usak dan.zdej ko sem v Ljublani mam spet iste probleme kakor doma.najdu sem sicer par dobrih prijateljev,kadar se z njimi se pocutim dobro.ko sem sam doma,se mi ne da nic.doskrat mi ne pase jest,ne hodm dost vn,nimam volje za nič.travo sem zmanjsal,ponavadi skadim samo zvecer kak joint.sem pa zacel cike mal bol kadit k jih prej nism tolk.zacel sem knjige brat,sem prebral 2 knjigi,pol pa nc vec.al pa kolo vozt,sam se mi ne da jit,lazje bi mi bilo ce bi imel koga zraven.use kar se spravim delat,delam 2-3 dni,pol me mine.in lezim in gledam tw,surfam na netu.nimam volje za nic.skos mi skacejo negatvne misli po glavi.bojim se da ne sluzbe najdu,ker bom propadu.mam našparanga mal denarja,samo gre hitr ta dnar.pa še epilepsijo imam,težko najdem karkoli za delat.sicer se trudim iskat delo,pa se spoznal sem dobre ljudi k mi pomagajo iskat šiht.tako da upam da bo cimprej.zmenu sem se da grem trenirat borilne veščine z prijatlom.sam bi tezko sel,ker me je sram,pa ne upam.probam biti usaj cim vec u družbi bit,ker se doma res slabo pocutim.trudm se izbolsat,samo je tezko.rad bi se,ker se zavedam v kaksnem položaju sem.Rad bi bli srecen,užival life,najdu deklico,ustvru familijo.zivel moje sanje.nocem biti tak cel življenje.strokovne pomoci nisem nikoli iskau,ceprav mislim da bi bilo dobr.ne wem kam nej se obrnem,kako zacet.prosim za kak nasvet al pa kej.hvala in LP
|