Kam bi del, kam bi del, dabi bilo prav za ostale ::)

[aye-aye]

Upam, da je bila odločitev pravilna. Kaj torej dgaja v času,. ko sem poniknila iz Dam-ovega obličja.
Nič kaj. Dejstva se ne spremenijo. Ljudje sami po sebi pa tudi ne. Vsaj tisi, ki se jim zdi, da so kul, se ne. Tisti so pač trn v peti.

Splošno gledano mi ne manjka veliko. Imam ljubeča starša, ki sta pripravljena pomagati. včasih me tudi branita en pred drugim. Nenavaden občutek, ki je vzklik ob mojem izbruhu ali dveh. Kaj pa si mislita, nimam pojma. Mam je zadovoljna z družbo, ki ji jo nudim v hiribih, oče prav tako, da ima mir. Pozativne lastnosti so. Negativnme pa so v tem, da mam vidi v meni nespopsobnico, ki ne zna posadoto tulipana. Rada bi pomagala, a me ved čas masira. NMe pretiravam: vsako minuto govori: to je za oplet, to je za porezat, to so bile rože, zdaj si jih porezala. Za zjokat.Pa rako se trudim. Iz minute v minuto pa kritika. Želim si dokazati , da sem samostojna in zmorem. Vsakič me zatre. Še pri tem, da sem prinesla napačno kanto za zalivanjel. Žalostna sem, nesposobna pomoči, dajo mi vedeti, da sem samo za zgago, a če ne bom pomagala, bom tečna srklja, nehvaležna za vse dobrote (kakšne, saj ne obedujem z  njima, včasih mi uspe imerivselje ob zelenjavibrez dodatkov.Običajna hrana pa so špageti brez vsega.

Iščem službo, trudim se, želeim si skromnega, mirnega življenja. Pa saj to za zakšne patrone, kot sem jaz, sploh ne obstaja. Kaj mi preostane? Iti pod most? kriminal, čeprav nikoli nisem ničeasr ukradla? 

Brez konkretnih, realističnih predlogov in tudi vez, se boljim, da me kliče most, psihoaktivne substance. Le te vsaj skrašuijejo to sranje od življenja. Hvala, ker ste brali tole morbidnost. Opravičujem pa se, se sem koga spravila v slabo voljo.
Samo konkreten nasvet me lahko še reši. Ovinkarjenja okoli skupin so le pesek v oči. Morda ne za vse. Zame vsekakor. Mora pa vseeno kdo ve, kako iz brezna. Če je tako in če bom ocelila, sa ve, o čem govori, razume, se bom z veseljem prepustila.
Hvala, ker ste morbidali z mano

[nebesno modra]

Pozdravljena  !

Najprej naj ti povem, da sem se precej težko prebila čez tvoje pisanje. Kolikor sem razumela si nezadovoljna z vedenjem tvojih staršev. Predvsem te moti, da te mama kritizira. To razumem, saj so kritike ubijajoče za vse! Koliko pa si stara, kaj sicer počneš? Imaš možnost iti na svoje oziroma si to želiš? To bi bilo dobro, saj staršev ne boš spremenila!

Smrt vedno pride sama, je ni treba iskati, zato opusti to misel. Tudi psihoaktivne substance ne rešujej problemov dolgoročno, kvečjemu si lahko nakoplješ še dodatne probleme.

Kako pa se ti počutiš sama s sabo, sama v sebi kadar si sama? Si zadovoljna s sabo, imaš kakšne hobije?

Napiši še kaj, rešitve preko maila ti ne morem dati, ti pa z veseljem svetujem kaj bi storila v tvojem primeru, če mi lahko napišeš kaj več. Na koncu bo vse odvisno od tebe. Ampak v tebi je moč, da rešiš težave, ki so te doletele, če se boš tega lotila in delala na tem. V to pa sem prepričana!

Prijeten dan in vse dobro