KAJ JE Z MANO NAROBE

[janezkranjski]

KAJ JE Z MANO NAROBE ?

V svojem skoraj pet desetletji polnem življenju sem doživel tri velika razočaranja s strani žensk, ki so mi segle v  dno duše.

Prva je bila mladostna ljubezen, ki me je zapustila med tem, ko sem služil vojaški rok. OK to nekako razumem.

Z drugo sem preživel poročen dve desetletji in imel dva otroka. Kar nekaj sva si ustvarila in vse je kazalo dobro; Ko je iznenada ugotovila, da jo »dušim«, da sem bolestno ljubosumen, da izvajam psihično nasilje. Prišlo je tako daleč, da se mi je utrgalo in sem razmišljal, če me ne bo več, bo vse OK in tako sem se spravil delat samomor – še tukaj sem bil neuspešen.
Na psihiatriji so me nekako sestavli skupaj, ampak še vedno imam velike težave.

Tretjo sem spoznal v bolnici; vse je bilo super. Dokler mi ni po treh letih povedala, da me itak ni imela nikoli rada, da je bila to pač njena pomoč. In da si domišljam, da jo imam rad oz., da jo ljubim. Od takrat naprej sem čustveno na tleh, ker mi je na začetku postavila precej jasno izraženo voljo z vprašanjema; Ali bi se poročil z mano in Ali bi imel otroka z menoj ? Moji odgovori so bili seveda pritrdilni in polni evforije. Popolnoma sem ji verjel. Za povrh je pa še povedala, da sem egoist in da takrat ko me rabi za podporo me ni, pa da jo dušim in da sem zblojen do podna.
Najbolj pa me uničuje, da še vedno upam, da bo vse skupaj pozitivno, saj mi nenehno, tudi ko hočem končati vzpodbuja upanje, ki je v zadnjem času uničevalno.
Sploh ne vem kaj hoče in zdaj tudi sam ne vem kaj hočem?

Sam o sebi občasno mislim, da sem še kar v redu; pri meni živita oba otroka, skrbim za gospodinjstvo in za ostalo kar spada k urejenemu domu.

Nenazadnje sem izgubil vsako zaupanje v njo in v ženske, pa tudi splošno do soljudi. Priznam, da se skrivam in izogibam socialnim stikom.

Vas tukaj prosim, če mi lahko poveste kaj je z mano narobe, kaj naj pri sebi spremenim, da bodo ženske in drugi lahko sobivali z mano? Vem težko je odgovoriti, ker ste prebrali samo mojo plat dogodkov. Ampak glede na vse kar sem slišal od zadnjih dveh žensk, sem začel dvomit v sebe in se samemu sebi gnusim in razmišljam kako lahko živi tak izmeček kot sem jaz.
Ali mi preostane samo DELETE, da ne bo trpljenja v moji bližini?

Sicer se zdravim zaradi depresije.

Hvala za odgovore in mnenja.

[nebesno modra]

Pozdravljen

Ko sem prebrala tvoj post sem pomislila, če je to mogoče provokacija?

Zdraviš se za depresijo- to je okej, otroka živita pri tebi, praviš in skrbiš zanju. Imaš pri tem kakšno pomoč? Skrb za dva otroka ni mala malca, torej , super če ti gre.
Moti me zgodba z "drugo" žensko, namreč praviš, da te je vprašala, če bi se poročil z njo in si rekel, da ja in da bi tudi imel otroke z njo. Kako dolgo pa poznaš to žensko oziroma kako dolgo si jo poznal. ko si se bil pripravljen poročiti? Poroke ne sklepamo z ljudmi s katerimi se srečamo v bolnici in jih zunaj nje ne poznamo, ali samo jaz tako mislim? Če je bilo to kakšno posebno stanje evforije pa se sploh ne sprejemajo tako dolgoročne odločitve.

V čem je glavna težava ? V tvoji samopodobi, pomankanju samospoštovanja? Na osnovi mnenja dveh žensk verjetno ne boš gradil svoje celotne samopodobe. Kakšen odnos imaš z otrokoma?  Imaš kakšnega prijatelja, sorodnike? Hobije, službo? Si poleg svoje prve partnerke imel kakšmo daljšo zvezo?
Si v odnosu do žensk res posesiven?

Skratka, mnogo premalo vem, da bi lahko sodila in kaj več svetovala. Psihoterapija in delo na sebi vsekakor koristita. Samomor ni rešitev. Smrt itak sama pride, do nje še imaš marsikaj postoriti. Si kaj pomislil na otroka za katera praviš da skrbiš?

Oglasi se še in povej kako ti gre, vse dobro ti želim

[nebesno modra]

ojla  , še enkrat

oprosti za pomoto, mislila sem na tvojo tretjo žensko!

sori,

[green boy]

hm prvič opusti mišlenje na smrt in samomor tut jaz sem imel podobne misli in naredu samomor ki seveda ni uspel
ko boš prenehal misliti na samomoro in smrt se ti bo zbolšalo potem se še nehaj kritizerat ker tok slab pa spet nisi tko da si ustvari samopodobo o sebi pozitivno in stran z mislimi o samomoru ker samo pomisli na sorodnike in pa otroke kako bi bilo če se bi ubil (vrjetn nebi blo lepo ane?)

tok od mene upam da sem pomagal
lep pozdrav
Domen

[janezkranjski]

Lep pozdrav nebesno modra,

Seveda sem imel daljšo zvezo, saj sem bil 20 let v zakonu. Kar se tiče tretje ženske, je pa tako, da sem vedno verjel, da so ljudje iskreni. Zdaj zadnje pol leta pa v meni ni več tega zaupanja.
Velikokrat slišim besedo "posesiven", pa me zanima kaj si  gospe in gospodične predstavljate pod tem?
Ali to pomeni, da mora moški, da ni posesiven prenesti tudi skoke čez plot (partnerke), zanemarjanje vzgoje otrok ipd? Kaj moški ne sme povedati, da mu prevare niso všečne in da se s tem ne strinja?

Zadnja zveza (tretja gospodična) je na začetku, do dveh let kazala popolno iskrenost. Kasneja se je izkazalo, da ima o meni enaka stališča kot predhodnica in da sploh nimam pojma o ženskah, potem je res nekaj narobe z mano.

Mogoče nebesno modra mi lahko ti pojasniš, kaj vaš nežni spol od moških sploh pričakuje?

Pri meni izstopa nekaj motečih lastnosti, da se težko veselim, da sem skrajno resen, varčen in pri zadnji je bilo moteče, da nisem bil vedno na razpolago, zaradi obveznosti do otrok in drugih eksistenčnih odgovornosti. In ker sem se preveč brigal za obveznosti sem postal egoistična svonja, ki samo jemlje in nič ne dajem.
Ali res ženske cenite samo moške, ki imajo veliko denarja in vam ustrežejo v vsem, ko vam pa ni do druženja z njim, je pa obtožen posesivnosti. Ve pa lahko greste kamor vam paše in brez odgovornosti. Ti se pa je.i.......
Ja res je, zdaj ženskam ne zaupam in sem na njih jezen, saj mislim, da so več ali manj vse podobno naravnane, se motim ?
In po vsem tem, kaj je zame sploh smisel, če sem tako slab?

Z otrokoma se dobro razumem, hodim v službo, sorodnike mam tudi. Prav tako imam znance, prijatelji pa so le moji nabližji.
Slednje me edino ohranja, da še vegetiram, sicer mi je ravno za vse............

LP
janezkranjski

[harlekina]

...takole ko te berem, se zdi da si zrel in odgovoren. Dvajset let zakona ni mačji kašelj in vprašanje je kaj ga je privedlo h koncu. Kakšen odnos sta imela ženo v vseh teh letih, kdaj jo je začelo "dušiti" in zakaj se o tem nista pogovarjala. Gotovo ni dvajset let vztrajala v dušečem odnosu, torej je šlo na neki točki nekaj narobe, česar nista pravočasno začela reševati.

Zadnja partnerka, s katero sta se spoznala v bolnici(predvidevam da v psihiatrični) ne bi smela biti merilo iz več razlogov. Prvič, najbrž ni bila tam iz dolgčasa, torej predvidevam da ima zgodovino kakšne od duševnih bolezni, prav tako si bil tam tudi ti v ranljivem obdobju. Najbrž grdo rečeno, ampak dve čustveni razvalini, vsaka s svojimi ranami, bolečinami  in pričakovanji....mislim da prav veliko možnosti za uspešno in zdravo zvezo nista imela in da krivda ki jo mrzlično iščeš ni v nobenem od vaju pač pa v okoliščinah.

Odnosi med ljudmi so zapletena reč. Še sploh pa odnosi med moškim in žensko kjer je vpletena seksualna komponenta. Odnos je kot živ organizem, ki se sproti razvija in na katerega poleg obeh vpleteni, žal vplivajo tudi zunanje okoliščine. Lahko se razvija, raste in krepi, prav tako pa se lahko zgodi tudi obratno, da začne hirati, kar pa ne pomeni, da je eden od vpletenih slab. Pomeni le, da sta se oddaljila (spet lahko iz različnih razlogov) in da ne tvorita več dobre kombinacije. Namreč dobrih in slabih ljudi ni, so le dobre in slabe kombinacije. Zato se ne sekiraj preveč, sprejmi razplet kakršen je in počakaj da ti življenje prinese pravo kombinacijo.


Lep pozdrav in srečno, H

[Arwen]

a...2x ista tema... ok, torej ponovim še tu:

pozdravljen, Janezkranjski  ; kako bi pa ti sebe opisal? kdo si? domnevam, da topel, nežen in čuteč družinski človek? Kako bi te pa prijatelji (tisti, tapravi) opisali?

Ali to pomeni, da mora moški, da ni posesiven prenesti tudi skoke čez plot (partnerke), zanemarjanje vzgoje otrok ipd? Kaj moški ne sme povedati, da mu prevare niso všečne in da se s tem ne strinja?

daleč od tega!

Pri meni izstopa nekaj motečih lastnosti, da se težko veselim, da sem skrajno resen, varčen in pri zadnji

ker?

[nebesno modra]

Pozdravljen

No zveza, ki je trajala 20 let ni od muh, pa vendar me čudi, da bi tako hitro stopil v zakonsko zvezo z žensko, ki jo spoznaš v bolnici?!

ne, ne pravim, da pričakuješ preveč, če od partnerja pričakuješ, da nima spolnih odnosov z drugimi in da skrbi za svoe otroke, saj nekako je momogamna zveza dogovorjena tako, da izključuje druge partnerje. Razumem tudi, da je včasih treba na prvo mesto postaviti skrb za otroke. Zanimalo me je samo, kako se ti sam doživljaš, vprašala sem če si res posesiven do partnerke s katero si v zvezi? če te je žena po dvajsetih letih zapustila ti je verjetno povedala zakaj? Ne pravim, da si ti kriv, saj ponavadi se zveze končajo, ker ljudje ugotovijo, da ne funkcionirajo (več) dobro skupaj, ker so si pač različni in jih življenje v vezi ne izpolnjuje, si želijo zaživeti po svoje...Meni se zdi to obdobje koristno za delo na sebi in ne bi drvela v novo zvezo prehitro.

Kaj ženske pričakujemo? Zase osebno lahko rečem, da me zelo ubija kritiziranje v vezah, to, da za drugega nič ni dovolj dobro narejeno. Drugače me moti tudi popivanje, izogibanje skrbi za otroke, pa tudi to, da bi me nekdo kontroliral, da mi ne bi zaupal... Če umre zaupanje med partnerjema ga je težko povrniti. To, da si ti rese se mi ne zdi moteče, sama varčnost tudi ne- samo da ni potem prignana do skrajnosti in niti sebi in niti drugim ne privoščiš kake stvarce za dušo...recimo, jaz si rada kupim kakšno knjigo, bi me zelo motilo, če bi mi kdo to očital.

Zakaj meniš, da se težko veseliš? Lahko te veselijo drobne stvari, recimo sprehod v gozd ali lepa pesem, mene tudi ne veselijo hrupne zabave, a se mi zdi, da se nam razveseliti ob lepotah življenja- smehu otrok, modrini neba...

V glavnem imaš življenje urejeno, skrbi te le to kako te dojemajo ženske, ker pa smo ženske tudi različne je najbolje, da s vsako posebej razčistiš kaj jo moti ali kaj od tebe pričakuje. Menim pa, da se ti ne mudi v neko novo zvezo za vsako ceno, življenje ti bo samo prineslo nove stvari ki jih potrebuješ na tej poti...

Lepo se imej in javi se še kaj

[janezkranjski]

Dragi prijatelji,

Hvala vam vam za odgovore in sugestije, ne vem pa če me lahko razumete kako se počutim.

Spoznal sem da sem ljubil ženske,
- ki me niso ljubile, čeprav so to hotele verjeti, in hotele, da to verjamem,
- ki me niso prepoznale v moji resnici in dostojanstvu,
- ki so odklanjale vsako možnost, da to spoznajo,
- ki niso hotele vedeti, da živijo življenje v zavračanju ljubezni,
- ki bi živele z mano, da užijejo toplino, ljubezen in dajo ljubezen,
- ki so poimenovale ljubezen moralno odločitev za nekaj kar se jim je zdelo dobro,

Vsakokrat sem živel v prepričanju, da bom ob partnerki, ki me je pogosto prizadela, lahko vse pozabil
in da mi njen odnos ne bo več povzročal bolečine, vse to je sedaj zame pogubna samoprevara.

Vse to bi rad pozabil, in se ne več krivil, da sem sam kriv.

Seveda nisem človek brez napak, tudi sam imam odstopanja. Ampak, ne morem dojeti zakaj se to dogaja meni in še mnogim, tako ženskam in moškim

In ne znam si odpustiti, da si take izkušnje znova in znova dopuščam.


Upam, da me vsaj delno razumete, ne napačno razumeti, da ženske obtožujem, ali jih krivim, ampak jih ne razumem, tako kot tudi samega sebe ne.

Počutim se bedno, izdanega, ponižanega in nesposobnega ohranit zvezo.

Pozdrav vsem

[nebesno modra]

Dragi prijatelji,

Spoznal sem da sem ljubil ženske,
- ki me niso ljubile, čeprav so to hotele verjeti, in hotele, da to verjamem,
- ki me niso prepoznale v moji resnici in dostojanstvu,
- ki so odklanjale vsako možnost, da to spoznajo,
- ki niso hotele vedeti, da živijo življenje v zavračanju ljubezni,
- ki bi živele z mano, da užijejo toplino, ljubezen in dajo ljubezen,
- ki so poimenovale ljubezen moralno odločitev za nekaj kar se jim je zdelo dobro,

Vsakokrat sem živel v prepričanju, da bom ob partnerki, ki me je pogosto prizadela, lahko vse pozabil
in da mi njen odnos ne bo več povzročal bolečine, vse to je sedaj zame pogubna samoprevara.

Vse to bi rad pozabil, in se ne več krivil, da sem sam kriv.

Seveda nisem človek brez napak, tudi sam imam odstopanja. Ampak, ne morem dojeti zakaj se to dogaja meni in še mnogim, tako ženskam in moškim

In ne znam si odpustiti, da si take izkušnje znova in znova dopuščam.


Upam, da me vsaj delno razumete, ne napačno razumeti, da ženske obtožujem, ali jih krivim, ampak jih ne razumem, tako kot tudi samega sebe ne.

Počutim se bedno, izdanega, ponižanega in nesposobnega ohranit zvezo.

Pozdrav vsem



Pozdravljen !

Res je, mnogi ljudje ima-jo- imamo probleme v odnosih in z odnosi. Mnogo je ločitev, mnogo zvez, ki se ohranijo, pa ljudem ne prinaša izpolnitve. Res pa je tudi, da ljudje dostikrat v partnerju iščemo ljubezen in popolno sprejetje, ki ga nismo dobili že dolgo nazaj- največkrat v samem otroštvu. Tukaj imamo potem veliko dela s samim sabo. Mogoče nam lahko pomaga terapevt, ki nam stoji ob strani pri iskanju stika s svojim otrokom. Partner nam enostavno ne more dati izpolnitve, če je sami v sebi ne najdemo. Ali kot pravijo- najprej moraš biti zadovoljen s sabo, da si lahko z drugimi, oziroma- ko si srečen s sabo si lahko v dobri vezi še srečnejši, če pa ne moreš najti sožitja s seboj ti ga tudi veza ne bo nudila... Vendarle smo družabna bitja in težimo k odnosom...

Ne morem presojati koliko so te ali te niso ljubile ženske, ki si jih ti ali jih nisi ljubil. Literature na temo odnosov in odvisnosti od odnosov je ogromno, malo poguglaj in boš dobil dosti tega. Še vedno verjamem v delo na sebi in odgovore v tebi. Prav je, da ne kriviš žensk za svojo nesrečo kakor tudi ženske ne moremo kriviti moških na sploh, čeprav nam je s katerim spodletelo.

Usmeri svojo energijo v delo na sebi in v odnos s svojima otrokoma, pa tudi prijatelji štejejo dosti.
Odpusti si, če se ti zdi, da si v življenju kaj naredil narobe, saj vsi ljudje delamo napake in si moramo odpustiti, da lahko gremo napre in poskušamo narediti boljše.

Vse dobro ti želim in oglasi se še kaj!

[nebesno modra]

pozdravljen 

Kje si janez, zakaj se nič ne javiš? Napiši kaj kako ti gre