|
Gigli
|
 |
« dne:: četrtek, 11. marec 2010 ura: 18:40 » |
|
Resnično me skrbi, če se bom sploh kdaj rešila anksie?  . Začelo se je par let nazaj s paničnimi napadi, sedaj jih ni več, ostala pa je konstantna anksia. Brez premora. Non-stop. Vsak dan. Edina razlika je da je včasih bolj intenzivna, včasih manj..ampak še vedno je tam. In to je utrujajoče. Konstatno sem utrujena, ker je telo cel dan v "krču", zaspana, nestorilna...in to nikamor ne pelje. Je še kdo s podobnimi izkušnjami? Kako se spopadate s tem? Hvala vam in lp, vaša Gigli
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 7.885
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #1 dne:: četrtek, 11. marec 2010 ura: 21:26 » |
|
Prva pomoč je tole: redno sproščanje 2x dnevno Gigli ali hodiš na psihoterapijo? Skozi ta proces boš odkrila kaj te v anxo spravi ... kako razmišljaš takrat ... čemu verjameš ... videla boš da imaš svoje vzorce delovanja, ki morda niso najbolj funkcionalni.. naučila se boš prepoznavati avtomatske misli ki so hitre kot blisk in velike sprožilke tesnobe... Zmoreš! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #2 dne:: petek, 12. marec 2010 ura: 07:26 » |
|
 med Gigli in njenim prvim javljanjem in Gigli danes je kar opazna razlika  ; in z vajami, primerno terapijo in potrpljenjem s sabo cilj ni več tako daleč
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #3 dne:: petek, 12. marec 2010 ura: 20:32 » |
|
Gigli, tudi jaz sem anksiozna, ampak mi ADji in psihoterapije zelo pomagajo in jo krotim. Seveda so tukaj še tiste misli, ki me spravijo v slabo počutje, vendar ga obvladam in se ne dam, lažje jo krotim, to čarovnico. Sem nesproščena in se vsak dan neštetokrat zalotim, ampak hej, zavedam se in sem se nekako na to navadila. Tisti trenutek se sprostim, pa spet nazaj...., sem utrujena, toda vzdržna in sem to otrdelost sprejela. Več sproščanja mi manjka, pa to premalokrat počnem. Sama sem si kriva. Vendar moramo biti vztrajne in bomo zmagale 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
JanjaNeza
gost
|
 |
« Odgovori #4 dne:: sreda, 17. marec 2010 ura: 19:10 » |
|
hei, nisi sama, veliko nas je takšnih, tudi jaz obupujem, ker ne vem, kam to pelje...nimam časa ne zase ne za nič...vem kako je...ampak se strinjam, večino smo si sami krivi...vemo, kaj pomaga, pa ne sežemo po tem...in ne vem zakaj...potrtost, izmučenost...vem, sem tam in te razumem, ampak je potrebno iti naprej...čeprav je težko...meni gre še 100 ostalih zadev narobe...vse mi gre narobe...pa padem, pa se poberem...sproščanje, tek, narava, hobiji..vse pomaga...ampak ali kdo ve, kako naj normalno delam? da ne zgubim še službe??? ej, držimo skupaj, to je nekaj a ne?  grem naprej z glavo riniti čez zid, mogoče pa pririnem na svetlobo...enkrat...upam, da še kdo z mano...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Lost
Administrator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 8.086
I'm not lost, just undiscovered.
|
 |
« Odgovori #5 dne:: sreda, 17. marec 2010 ura: 19:20 » |
|
Vsekakor psihoterapija nove izkušnje in novi miselni vzorci prispevajo veliko k boljsemu obvladovanju negativnih misli. SE vedno pridejo trenutki ko prevladajo stari miselni vzorci samo jih veliko lazje obvladujem kot pred leti ko sploh nisem vedel kaj se mi dogaja. Vsekakor ko vidimo da se vrtimo v krogu, je pametno poiskati psihoterapevta da spet najdemo smer.....potem pa korak za korakom.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #6 dne:: petek, 19. marec 2010 ura: 09:40 » |
|
Gigli, kako si kaj? 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
soraja
Druge motnje
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 33
|
 |
« Odgovori #7 dne:: petek, 19. marec 2010 ura: 22:12 » |
|
Pri meni se dogaja podobno, cel dan sem nesproščena, kot da pričakujem da se bo zgodilo nekaj hudega. Zadnjič, ko sem pri dr. sedela v čakalnici sem se prav opazovala kako v krču imam roke, ramena nekako dvignem k glavi in potem hodim kot kakšen robot. Prav sram me je, ker izgledam res čudno. Ampak doma ni nič bolje, očitno sem cel čas nesproščena, prestrašim se zelo hitro, bolje da ne pozabim vzeti Ad, takrat je šele hudo.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Gigli
|
 |
« Odgovori #8 dne:: nedelja, 21. marec 2010 ura: 11:19 » |
|
Hvala vsem za odgovore.  Soraja, točno tako se tudi jaz počutim. Sem poskušala z dihalnimi vajami pa sproščanjem pa ni dosti bolje. Ker sem skos "v krču, se tudi težko pripravim, da kaj naredim doma. Enostavno imam občutek, da je to že toliko del mene, da nikoli na bo odšlo... gigli
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #9 dne:: nedelja, 21. marec 2010 ura: 11:26 » |
|
Jaz sem vedno nesproščena telesno, ampak sem se nekako navadila na to. Kadar se zalotim, se probam sprostiti, čez minutko je že spet tako kot prej. Pomembno je, da se tega zavedamo in nekako odmislimo to našo pokrčenost, jo ignoriramo, čeprav včasih presneto boli....
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
upica
|
 |
« Odgovori #10 dne:: sreda, 21. april 2010 ura: 20:53 » |
|
Pozdravljena. Vem kako je to , če imaš vseskozi napetost, anksioznost in strah v sebi. Mislim, da mam jst to že kronično in vse huje je tudi pri meni, trdovraten non stop tenzijski glavobol in špikanje v spodnjem delu trebuha. Zato vem kako je to hudo. Jst se trudim, samo očitno še premalo aktivno da bi simptomi popustili. Sem v menjavi zdravil in je verjetno zaradi tega še huje,ker se telo in možgani niso navadili.. Jst zaenkrat tudi še ne vem recepta ki bi zmanjšal anksioznost, se pa trudim it na dolge sprehode in zdj sem začela spet po hribčkih hodit...Lep pozdrav ti želim in čim manj simptomov in tesnobnosti ankse ti želim, tko kot tudi vsem, ki jih to tare....
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
isabela
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 135
|
 |
« Odgovori #11 dne:: sobota, 24. april 2010 ura: 21:11 » |
|
Oj! Vem kako se počutite.Tudi jaz sem več ali manj skozi cel dan nervozna,in to VSAK DAN,tko da se dostikrat vprašam,ali sploh bo kdaj bolje!!Ali bo kdaj tako, kot je bilo, ko sem bila nasmejana,brez skrbi,brez anksioznosti,občutka,da se ti bo zmešalo.Pred enim tednom sem začela s psihoterapijo (prvič),upam da mi bo pomagala.Še vedno pa nisem ugotovila kaj me sprošča.Zelo je naporno,ko si tak vsak dan in samo razmišljaš ali bo minilo,zakaj je tako,zakaj jaz,ali sem mogoče kaj bolan...ipd.Ne vidiš smisla,zakaj pride do tega.No,tablet ne jem 3 mesece,sem pa jih prej jemala 1 leto,je bilo malo bolje,am pak ne nevem kako,tako da sem se odličila,da probam brez...za zdaj nekako uspeva!  Verjetno ima vsak na tem forumu nekje v glavi nek ventil,dogodek ki je to sprožil,samo najti ga je pa zeloooo težko!Jaz sicer ne želim obupati,vendar kako dolgo še?Najbol pa me matrajo nervoza,vrtoglavice ter to,da imam za očmi velik pritisk,pa nevem od česa. No,vidiš,vsak ima nekaj,menda bomo to nekoč že premagali!!!! Lp,Isabela
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Goodwill
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 24
|
 |
« Odgovori #12 dne:: sobota, 29. maj 2010 ura: 16:42 » |
|
Lepo pozdravljeni!
Ja, mene anksioznost tudi zdeluje. Imam zmedo v glavi, slabo koncentracijo, težave s spominom, pa ta strah, tesnoba, pa občutek, da se ti bo zmešalo, pa še grozne vsiljivke misli letijo kar v tri dni. ZATO sem v dogovoru s osebnim zdravnikom zmanjšal z 20 na 15 mg Cipralexa. Naslednji teden bom prosil psihiatrinjo, da mi ga ukine, ker mi ni boljše po skoraj 6 mesečnem jemanju. Imam občutek, da sem vsega sam kriv zaradi svojih napačnih odločitev.
JAz se tudi sprašujem, kdaj bo tega konec, ne želim obupavati, ker si bom delal medvedjo uslugo.
Lp, Goodwill.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
kaplca
gost
|
 |
« Odgovori #13 dne:: nedelja, 30. maj 2010 ura: 19:31 » |
|
Meni je bilo po Cipralexu ful dobro. Počutje se je zelo izboljšalo, pa tudi tesnoba in anka se je zmanjšala. Sem ga pa nehala jesti po 4 letih, ker sem dobila stranske učinke in mi je ponoči ful skalo ratvalo. Grozn je bilo. Sicer pa je toliko zdravil in ne pomagajo vsaka vsakemu, tako da je treba poskusit več stvari..
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Gigli
|
 |
« Odgovori #14 dne:: torek, 01. junij 2010 ura: 19:38 » |
|
Hvala se enkrat vsem za odgovore  . Trenutno sem zelo dobro in tudi anksia je minimalna  . Je pa res, da si jo dostikrat sama prikličem, ker se velikokrat analiziram..(kako se počutim, ali je prisotna, mi kej srce razbija i.t.d.). Imam obdobja, ko je res moteča in tudi ko se zvečer uležem v posteljo imam občutek, da mi bo srce skočila vn  . Vcasih pa je res minimalna, ampak prisotna je pa vedno ..vsaj malo. Mogoče je čas, da jo nekako sprejmem kot del mene. Saj je tudi človek, ki ne jemlje ad-jev lahko konstantno malo nervozen. Zelo težko je popolnoma sproščen. Veliko mi pomaga zavedanje, da takrat enostavno se ne borim prosti temu ampak pustim, da gre skozi mene. Sedaj kmalu imam novo psihiatrinjo ter se bova tudi pomenile kako naprej z jemanjem ad-jev. Za vse vas srčke se eno  ter teden s čim manj tesnobe. lp, gigli
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 7.885
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #15 dne:: torek, 01. junij 2010 ura: 21:57 » |
|
Gigli  Pomaga redno sproščanje 2x dnevno. Tako telešček naučiš "biti sproščen" ... in ni več stalno napet (kot je bil vajen nekaj let doslej).
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
|
Gigli
|
 |
« Odgovori #16 dne:: ponedeljek, 07. februar 2011 ura: 17:29 » |
|
Dragi moji  , spet se malo javljam.. s tem, da trenutno z manj optimističnim glasom kot prejšnjič  .. Sedaj sem pri Dr.Dernovškovi in sem zelo zadovoljna - res je specialistka. Po nekaj letih Efectina sva se skupaj odločili, da poskusiva najti ad, ki bi mi nekako še bolj "prijali", glede na to da mi je bilo rečeno, da sem očitno bila ves ta čas poddozirana.. Sem vedela, da bo to težko obdobje zame..še posebej to da grem dol z Efectin-a, ki je znan po tem, da ima hujše odtegnitvene simptome. Morm rečt, da je šlo še nekak dobr ampak zadnje 2 tedna odkar sem samo na Asentri sem konstantno anksiozna, utrujena... mislite, da je se vedno to lahko od tablet? mah kaj pa vem..takrat ko mi je spet težko imam občutek, da itak ni napredka, da ni in ne bi nikoli bolje??  gigli
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
LUČKA
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 171
|
 |
« Odgovori #17 dne:: ponedeljek, 07. februar 2011 ura: 19:53 » |
|
Lp pozdrav tudi jaz sem zdaj pri Dernovškovi in baje sem tudi imela premajhno dozo,sedaj višam cipralex nad dovoljeno dozo,torej nad 20mg in pač ona je mnenja,da pri okm nizka doza ne zaleže,po dveh letih in pol sem se odločila,da to probam,ker se res trudim,ampak je kr skoz vse prisotno,jaz mam tudi večino dni prisotno napetost rok nog,pa glavobole ,nemir,skratka vcasih se mi zdi,da sem kot robot,zdej delam ze šesti mesec in bravo zame,samo je včasih tako prekleto tezko,gigli kaj je pa tebi dernovškova rekla glede terapije?vem,da jih je veliko stabilizirala in da si pri terapiji upa kr daleč,men je rekla,da naj ji zaupam in bom kot roža,zraven hodim pa še k Ravnikovi na psihoterapijo.ja res je to dolg proces,samo,če že tok cajta vztrajam rezultat more bit en dan,hočem se čutit sproščeno in verjamem da je možno,res pa je,da zdej k višam je pa kr dostikrat huda ura,lp pa čimanj napetosti
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
|
|
Sofia-Del_Sati
|
 |
« Odgovori #19 dne:: ponedeljek, 07. februar 2011 ura: 20:16 » |
|
Gigli lohk ti samo rečem, da jst jemljem skoraj 1 mesec asentro 100mg in sem bila tudi skoz anksiozna, strah povišan, depra..... itak ni da ni. zdaj ko jemljem cca 1 teden 100 mg (prej sem 50mg), lahko rečem, da sem šele danes opazila min. razliko na bolje, tak, da,........ UPANJE!!! In BORBA!!! Lp-Sati 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Lahko je zapraviti veliko časa za skrbi in obsedenost, a meditacija te spravi v blaženost, spomni te, da je pomembno tisto, kar čutiš v sebi. Če imaš to, imaš vse."
|
|
|
|