|
Slavka
|
 |
« Odgovori #20 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 14:31 » |
|
Slovenija, jaz jemljem AD že 2 leti in so obdobja, ko mi je dobro, počutje je normalno, vse je o.k., no potem pa na lepem spet padem v tisto čudno zamaknjeno stanje, ko mi brenči po glavi, ko imam vrtoglavico, dobim motnje vida....  Potem pa spet to stanje po kakšnih dveh-treh tednih popusti in je spet boljše... Ne vem ali je to zaradi ADjev...meni je nekoč rekla prijateljica:...to ti dela tisto, kar ti pomaga.... Pa sem se zamislila.  Drugače je pa potrebno obdržat optimizem in verjet, da bo nekoč čisto dobro, da bo to omotično stanje le še preteklost...tako zame, kot za vse vas 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
lovely
gost
|
 |
« Odgovori #21 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 15:05 » |
|
Verjetno so takšni dnevi čisto normalni, ker če recimo pogledamo ljudi, ki nimajo takšnih težak kot mi, imajo tudi vzpone in padce... Pri nas je vse bolj povdarjeno in temo posvetimo večjo pozornost...ker se bojimo, da bo spet hudo kot je bilo. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #22 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 15:10 » |
|
Verjetno so takšni dnevi čisto normalni, ker če recimo pogledamo ljudi, ki nimajo takšnih težak kot mi, imajo tudi vzpone in padce... Pri nas je vse bolj povdarjeno in temo posvetimo večjo pozornost...ker se bojimo, da bo spet hudo kot je bilo.  jap, samo je treba take dneve sprejet in jih obrnit nekako sebi v korist, prepoznati...., potem nas ni več strah in vemo, da bo minilo. Sama sem potrebovala tri leta, da sem jih prepoznala, se soočila z njimi in uspela prebrodit.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #23 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 15:14 » |
|
Uf, Trzinka, pol je še upanje zame  Morda tudi meni uspe, tako kot je tebi  Pa tudi za ostale sotrpin(k)e to želim 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #24 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 15:21 » |
|
Saj ti jih že tudi prepoznaš, samo sprejet še moraš to in takrat z aktivnostjo nekako prebrodit, čeprav je počutje takrat pod ničlo. Lani, ko je mene prijelo v službi sredi sestanka, sem mislila, da se bom sesula, pa še stala sem. Sem bila prepričana, da bom padla v nezavest. Pa sem se umirila, sama pri sebi sem govorila, to je to, nič mi ne bo. Sicer sem bila zanič ves dan, ampak sem vzdržala in nisem šla na urgenco, tako kot je v moji navadi. Par dni je bilo zelo slabo, še na sobno kolo sem šla, pa se mi je vrtelo. Ej, vzdržala sem 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #25 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 15:36 » |
|
Ti si pa res primerek optimizma  Ko mi bo šlo slabo, se bom nate spomnila, pa si rekla; evo, če je Trzinka zmogla, bom pa tud jaz! Nikakor si ne morem mislit, da tebe kdaj "rukne" napad... Sem kar s presenečenjem prebrala tvoj zapis  Ampak...veš, potem pa preberem npr. zapis od Kleopatre, k ji ne gre na boljše in ima slabo prognozo...me pa zaskrbi...kaj, če bom tud jaz na njenem mestu čez tri leta.... 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #26 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 16:09 » |
|
Se nočem sploh s tem obremenjevat, ker ko pride , pride. Vem, da sem zdrava in da je to samo napad, ki bo minil. Mogoče mi je sedaj lažje govorit, ko mi je bolje, ampak verjemi, da se tudi jaz bojim. Bojim se vseh tistih občutkov, da se mi bo zmešalo, da bom dol padla, da je nekaj narobe z menoj, tesnobe (me še vedno spremlja, ampak sem jo sprejela medse), slabosti..... Bojim se strahu, in moje hipohondrije, smrti...., samo, da vse skupaj sedaj obvladujem, čeprav s pomočjo ADjev ( če bo treba jih jemljem do smrti). Mi pa definitivno tudi psihoterapije pomagajo, se trudim in sodelujem. Zato pa na področju hujšanja zabremzam 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #27 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 16:11 » |
|
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #28 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 07:04 » |
|
Ampak...veš, potem pa preberem npr. zapis od Kleopatre, k ji ne gre na boljše in ima slabo prognozo...me pa zaskrbi...kaj, če bom tud jaz na njenem mestu čez tri leta.... brez skrbi, je razlika kot noč (kot v rogu) in (sončen) dan 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #29 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 09:16 » |
|
Arwen  hvala
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
Amelie
gost
|
 |
« Odgovori #30 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 10:48 » |
|
Kako "spodbudno" za Kleopatro.  Če že sejete rožice po celem forumu, ni treba na drugi strani pa takole. Drugače je bila pa včeraj ena dobra oddaja Dosje na SLO1 o stresu na delovnem mestu, ponovitev danes okoli 11h dopoldne, priporočam.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
lovely
gost
|
 |
« Odgovori #31 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 13:30 » |
|
Škoda, ker sem zamudila...  a je na RTVju kakšen link, da se da tam pogledat? Kaj pa kakšni naravni blažilci stresa a je kdo poskusil Dominor? Nekaj sem brala o njemu...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #32 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 13:46 » |
|
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #33 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 18:26 » |
|
Ampak...veš, potem pa preberem npr. zapis od Kleopatre, k ji ne gre na boljše in ima slabo prognozo...me pa zaskrbi...kaj, če bom tud jaz na njenem mestu čez tri leta.... brez skrbi, je razlika kot noč (kot v rogu) in (sončen) dan  imata popolnoma različno diagnozo, se ne moreta primerjati 
|
|
|
|
« Zadnje urejanje: sreda, 17. februar 2010 ura: 18:31 od trzinka »
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
moljka
|
 |
« Odgovori #34 dne:: sreda, 17. februar 2010 ura: 22:43 » |
|
Kaj pa kakšni naravni blažilci stresa a je kdo poskusil Dominor? Nekaj sem brala o njemu...
Ojla, lovely  V tvojem zapisu vidim sebe pred enim letom in pol. Ravno tako sem bila vsak dan skrajno uničena in sem šla s težkim srcem v službo. Tudi Dominor sem poskusila jemati, pa mi ni čisto nič pomagal.. Pri meni pač ni šlo le za običajno stresno situacijo, ampak so bili tu prisotni globlji vzroki. Kaj sem npr. s pomočjo terapevtke uspela ugotoviti o sebi? -da sem preveč zahtevna do sebe (tudi, če bi imela über lahko službo, bi se pa sekirala, zakaj več ne naredim) -da si pogosto naložim preveč dela -da sem perfekcionistka (če bi del dela naložila komu drugemu, že ne bi bilo vredu) -da imam slabo samopodobo in zato nisem mogla kar odmisliti neprijaznega šefa ter sem se čisto zmedla in dejansko nosila občutke iz službe tudi domov -da je pri nas mama zmeraj jamrala, kako težko je v službi - zato sem imela odpor do službe, čeprav sem po naravi delavna  Veliko sreče ti želim na poti spoznavanja svojih notranjih vzgibov in pri izboljšavanju svojega počutja
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
I am in the right place, at the right time, doing the right thing.
|
|
|
tinkibinki16
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 105
|
 |
« Odgovori #35 dne:: petek, 19. februar 2010 ura: 13:53 » |
|
Ojla sotrpini, Spet jaz po dolgem času. Seveda sem vglavnem uredu, pa trenutno sem na bolniški (viroza), pa sem spet včeraj po dolgem dolgem času doživela panični napad in sicer malo drugače (dihanje je blo kar cool). Srce mi je tlo ranest, pulza sploh ni blo mogoče zmerit, slabost, mrzli pot, driska...pa je šlo mimo. In še sem živa  Danes še čutim mal tesnobe, a bo  te moje viroze. Bojim se jih kot hudič križa  Deklica moja, Šlo bo mimo, vendar počasi. Ne čakat konca, ker to utruja. Kot so ti že drugi povedali, smo vse to vsi dajali skozi tako ali drugače. Jaz zdaj vzamem te napade kot opozorilo. Jaz že resnično pozabim na to, kaj se mi je dogajalo, pa me opozori. Ne mormo živet sam za druge, pač pa tud zase. Držte se!!!!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
tinkibinki16
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 105
|
 |
« Odgovori #36 dne:: petek, 19. februar 2010 ura: 13:56 » |
|
Pa še to
Dominor - jaz sem spila kake 3 škatle, pa sem opustila. Jaz res nisem čutila kake razlike. Eni pa pravijo, da jim pomaga. Poskusit ni greh
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
lovely
gost
|
 |
« Odgovori #37 dne:: petek, 19. februar 2010 ura: 23:50 » |
|
Pozdrav, Vsi prezivimo vse te nase napade, misli, cudna stanja...glih ponoci, ko me je zaradi more spravlo srce v luft in sem ocitno fasala panicni napad med spanjem,sem razmisljala o tem...da smo v bistvu hudo mocni in vztrajni, vsi se borimo dan za dnem!!! Trenutno pisem to iz postelje, ker sem po celem tednu tako utrujena, da je bilo se tusiranje napor. Upam, da bo tvoja viroza kmalu mimo in bos spet v formi. Dominor sem si kupila jemljem ga zdaj tretji dan in ocitno nekaj naredi,ker ze tri noci sanjan (drugace ponavadi ne). Se opravicujem za sumnike in sicnike, pa lepo lahko noc vsem zelim 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Tanc
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 106
|
 |
« Odgovori #38 dne:: nedelja, 21. februar 2010 ura: 13:14 » |
|
Lovely, tudi sama se nahajam v zeo podobni situaciji kot ti in zaradi zelo podobnega vzroka. Će dva tedna sem doma na bolniški, ker se mi je, poleg vsega, sesul imunski sistem in je vsak dan nekaj novega narobe. Celo rebro sem si poškodovala, ko sem padla - na ravnem, nič groznega, ampak me že en teden boli kot noro. Pa revma mi je udarila spet ven... skratka...ni da ni...  . Tudi sama sem opustila vse hobije, druženja, iz hiše se le s težavo spravim (če sploh se). Poleg vsega me v zadnjem času napada še panika. Vendar...se ne bom kar tako pustila. Veliko berem, razmišljam, postavljam si nove colje, prioritete, razglabljam, kaj sem delala narobe, kaj lahko izboljšam, kaj mi škodi, kaj koristi. Hvala tudi vsem na tem forumu, da sem sploh prišla do tega. Z malimi koraki bom prišla na staro pot...ali novo, ne vem, kaj naj rečem. Enako želim tudi tebi, T
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|