zakonsko življenje

[zlatica]

Pozdravljeni

Ne vem če sem začela pisati pod pravo rubliko. Moje družinsko življenje gre  kar v en dan. Stara sem 37 let. Imam dva otroka (18 let in 15let). Z možem se več ne ujameva v najinem življenju. Kakšno leto se bojujem z boleznijo depresija , fobija. Ne znam se več ceniti, mislim da nisem vredna tega življenja, skratka imam občutek manjvrednega. Sicer ne vem zakaj, saj  imam visoko šolo, sem zaposlena imam redne odhodke, otroci so dokaj preidni v šoli, vendar mislim, da se nimam s kom pohvaliti.

Mož je obveščen, da imam motnje depresije jemljem tudi tablete Cipraleks, vendar on vidi samo sebe. Kakšen je revež, ker se mu v postelji ne posvetim. Res ima prav vendar sem mu že razložila da bo bolje ko ne bom jemala tablet, saj imajo te tablete slabost, da te odvračajo od spolnosti. Res je da nisem nikoli ga mogla zadovoljit v postelji ker je v sorazmerju z menoj precej bolj aktiven. Meni veliko pomeni, nežnost, crklanje v pravem smislu, držanje za roko, nežen objem....

On pa mi odgovori da najstništvo je mimo.
Kadar imava spolne odnose takoj po njih zaspi, jaz pa bi se pogovarjala pletla načrte za drugi dan...

Ko ga vprašam zakaj ni recimo en dan po #njegovo#, drugi dan pa po "moje" pravi da ne more ležati primiru pri lepi mladi ženi.

Ko imava zvečer spolno življenje, drugi dan pride zelo pozno v posteljo ali pa prespi kar celo noč v dnevni, z izgovorom da tam bolje spi.
Če greva v nedeljo na sprehod pravi da sem tako počasna da ne more tako počasi hoditi in se spet pritožuje.
Moram omeniti da sem mu povedala že večkrat da bi rada videla da bi mi za kakšen praznik, se lahko spomnil, z rožico, ali manjšim darilce za pozornost, mi odgovori da je to čist brez veze kar rabim naj si kar sama kupim.

Razmišljam kdo nama lahko še v tem začaranem krogu pomaga.

Prosim za nasvet

Zlatica

p.s. če ste imeli kakšne podobne probleme kako ste jih premagali, na kakšen način vam jih je uspelo

[Arwen]

Razmišljam kdo nama lahko še v tem začaranem krogu pomaga.

http://svetovalnica.si/?utm_source=google&utm_medium=cpc&utm_campaign=adnet4&gclid=CND7l_qLsJ8CFcmOzAodhl2F0g

http://www.delo.si/svetovalnica/psiha/svetovalec/25

http://www.stik.si/stik_kdosmo.php?vsebina=stik&izbira=32

http://www.druzinska-terapija.si/sl-SI/links/index.php?id=linkstheraphy1

[matheu__]

Arwen, sej zlatica verjetno zna uporabljat google 

[Dantalion]

Ko ga vprašam zakaj ni recimo en dan po #njegovo#, drugi dan pa po "moje" pravi da ne more ležati primiru pri lepi mladi ženi.

Lep pozdrav tudi tebi; najprej te moram žal razočarat, ker kakega pametnega nasveta ni na mojem seznamu, močno pa upam, da ga ima kdo drug izmed številnih uporabnikov tega foruma. Rad bi samo dal en komentar na tale označen citat.

V povezavi z vsem, kar si napisala (uspešna na poslovnem in končno tudi na vzgojnem področju) me zelo čudi tale tvoj mož. Če ti on dejansko pravi tako, kot si napisala (odebeljen citat), pa glede na to, da nista več tako "rosno mlada" (npr. pri 20-ih se marsikomu fučka za vse, ko si starejši, pa "naj bi se" človek "zresnil" v smislu, da je sposoben prevzeti nase določeno odgovornost), najbrž v tebi še vedno vidi tisto žensko izpred nekaj let, ki jo je imel rad (in jo močno upam da še ima). Zgleda pa, da ni bil pripravljen na trenutno stanje. Upam, da me razumeš. Hočem povedati, da me čudi, da s strani tvojega moža po toliko letih zakona (predpostavljam glede na starost vajinih otrok) ni nobenega razumevanja za tvoje težave. Človek bi nekako pričakoval, da se zakonca podpirata "v dobrem in slabem" - pa kaj je zdaj to v 21. stoletju že stvar pravljic iz preteklosti?! Ne vem no, mal sem šokiran ali pa razočaran, če hočeš. Upam, da te s tem zapisom ne bom še bolj zamoril, želim pa, da veš, da te čisto razumem - razočarana si sama nad svojim možem, kar se tiče pa manjvrednosti - NAPAKA! Ti imaš pač določene težave, mož pa očitno ni dovolj zrel ali pa pripravljen na to odgovornost, da bi ti skušal stati ob strani.  Morda se motim, morda ti kdo drug napiše kaj bolj uporabnega, sicer pa vidim, da ti je že Arwen dala nekaj povezav; morda obisk pri družinskem terapevtu, kjer bi oba predstavila pogled na trenutno stanje? Kaj tebi ni všeč, kaj njega tare pri tvoji spremembi, kako najti določene kompromise itd. Mogoče je pa stvar samo v tem, da se mož ne zna spoprijeti s tvojo boleznijo, ne ve, kako ravnati, da bi ti na kakršen koli način stvar olajšal?

Toliko no, pa toplo te pozdravljam, če nič drugega...

[zlatica]

Pozdravljeni

Lepo bi se vsem skupaj zahvalila, ker ste me tako lepo sprejeli v vašo družbo, saj sem dobila že kar nekaj nasvetov. Hvala Arwwen za linge saj ko si prizadet se v tistem trenutku tudi "obrniti" ne znaš.

Vesela sem Dantalionu za potrditev moje trditve, da ni moj mož dovolj zdrel za spopadanje z mojo boleznijo.
Sem v globokem razmišljanju kaj naj naredim. Svetovala sem mu že, da bi obiskala kakšno svetovalnico za družinske probleme, in mi je potrdil da bi šel.
Ima mogoče kdo tudi v teji stvari izkušnje. 


Ko bom jaz uspešno  prevozila mojo strmo pot, vam bom poročala moje izkušnje.:-(


Vesela bi bila še kakšnih nasvetov, izkušenj....

Lep sončen pozdravček
 Zlatica

[a*n*a]

pozdravljena sotrpinka
Če ti bo kaj v tolažbo , ti sporočam, da jem jaz 14-let potrebovala, da sem moža pripravila do tega, da skupaj hodiva na terapijo.
lep pozdrav

[bikica66]

Pozdravljena zlatica !

Naj ti takoj na začetku povem,da stanje ni tako kritično kot ga v tem trenutku vidiš ti.Tudi jaz sem na začetku obupavala in se smilila sama sebi,najhuje pa mi je bilo,ker mož nikakor ni razumel mojih težav.
Nihče,ki tega ni sam doživel ne more razumeti kaj se v nas dogaja in kako nam je težko.Prepričana sem,da bi ti mož zelo rad pomagal,vendar ti ne zna.Še vedno te ima rad,glede na to,da je pripravljen iti na terapijo s teboj.Veliko pove tudi stavek,kjer pravi da ne more ležati pri miru pri tako lepi mladi ženi.
Še vedno si te želi,še vedno ga privlačiš - le tvoje bolezni ne razume.
Ženske smo bolj občutljive,bolj romantične in potrebujemo veliko več pozornosti kot moški.
Z možem se pogovorita in pojdita po srednji poti naprej,vsak od vaju mora malo popustiti in se potruditi za drugega in zelo verjamem,da vama bo uspelo.
Vse dobro 

lp

[zala]

Zlatica,
tovrstnih izkušenj sicer nimam, saj se je z depresijami mučil moj mož. Vendar menim, da sem mu v vsem stala ob strani, čeprav velikokrat nisem vedela kako mu pomagati pri tem...v vseh občutkih manjvrednosti, zapiranja pred svetom in življenjem, pri delu.... Morda tvoj mož preprosto ne ve, kako ti pomagati....
Moje partnerstvo je bilo kljub vsem tem težavam lepo.... nikoli ni pozabljal na drobne pozornosti, če je v kakšnem hitenju po mestu naletel na šmarnice, zvončke.. sem jih prav gotovo dobila. Rože mi je celo prinesel v službo....bil pozoren na stvari, ki so mi bile všeč v kakšni izložbi, in te sem dobila ob prvi možni priložnosti kot je dan žena ali valentinovo ali pa kar tako.
Je pa prav tako bežal od mene, če sem obležala zaradi hrbtenice... ker mi preprosto ni ne znal in ne mogel pomagati.... takrat tega nisem razumela...a včasih preprosto ne vemo: kako!
Vsekakor sem mnenja, da je z drobnimi pozornostmi treba ohranjati zdravo partnerstvo, sploh, ko smo skupaj že veliko let... potem je to toliko bolj potrebno!
Je pa tudi vprašanje, če mož bil vedno bolj "neromantična" duša ali se je spremenil samo zdaj...
Vsekakor je dobro, da se oglasita v kakšni posvetovalnici in glede na to, da je pripravljen iti s tabo, je verjetno tudi pripravjen kaj storiti zate....
Razumem tvoje razočaranje in žalost, verjetno si v tem stanju tudi še bolj občutljiva kot običajno....in brez pogovora o počutju ne bo šlo.

Vse dobro!

P.S. Pa še to: prav gotovo razumsko veš, da nimaš nobenega razloga za manjvrednost, le tisti črvek v glavi trenutno kriči nekaj v tri dni....in dokler si za moža lepa mlada žena, je tudi to veliko priznanje. Včasih moški niti ne zmorejo takih besed.....

[eli]

Zlatica...naj ti povem iz moje osebne izkusnje.....To je seveda moja...lahko je pri vsakemu drugace...
Jaz sem tudi krivila cipralex...in s emiljon drugih stvari....Jaz vidim problem v partnerju...Tudi ce ne bi imela zdravil,depresije,bi tebi se vedno pasalo crklanje,objemanje,neznosti....njemu pa ne...Smo pac taki ljudje,nezne dusice....in smo potrebni tudi druge pozornosti...kot goli sex.....Tudi sex...vendar v paketu...

Jaz osebno sem zamenjala partnerja...pa ne samo zaradi tega.....in je sedaj kljub cipralexu,depresiji....to cisto nekaj drugega....

Ce se bo lahko spremenil in uposteval tudi tvoje zelje.....lahko samo ploskam....verjamem ,da je tudi to mogoce.....Tako da,prosim ne krivi samo sebe....

Vse dobro

eli

[Aslan]

Zlatica sam bi na tvojem mestu poiskala strokovno pomoč.
Partnersko svetovanje. "Imago terapijo zelo hvalijo.

Z leti se partnerstvo spreminja, so drugačne prioritete.
Otroci so skoraj odrasli ... potrebuješ več čustvene bližine z možem, da boš lahko z možem intimna.

"Osamljenost" v partnerskem odnosu je odlično gojišče za depreijo.
Hkrati pa se je fajn vprašat Zakaj se počutim osamljeno?
Je ON bistvo mojega življenja in pričakujem, da bova vse počela skupaj.
Vprašaj se ali si znaš narest dan poln, doživet čeprav si brez njega.
In nenazadnje spolnost. Kaj tebi pomeni spolnost in kaj njemu.

Razbrala sem da mu ti ponujaš kompromise, on pa vidi le sebe.
Vem, težko je to, poznam to delno tudi iz svoje osebne izkušnje.
Prav zato je psihoterapija pri strokovnjaku fajn, ker obema hkrati odpira nova obzorja.

Tudi tukaj pa velja zlato pravilo: Spremenimo lahko le SEBE!
Ko se bomo spremnili mi, ko bomo drugače razmišljali o neki stvari, se drugače odzivali,
se bo spontano spremenil tudi odnos drugih do nas.

Priporočam ti v branje:
- Formule ljubezni, Zoran Milivojevič
- Vražji zakonci, Aleksandra Kralj

[a*n*a]

Aslan je lepo napisala, dam ji vse prav.
Tudi sama se sprašujem ali si znam narediti lep dan tudi brez moža?
Pa si ga ne znam, samo od moža pričakujem ,da bi me spravil v dobro voljo.
vendar on zna zase poskrbeti jaz imam pa drugačne potrebe,
Kot piše Eli , da je zamenjala partnerja pa mora še zmiraj jemati AD  sepravi da tudi menjava partnerja
ne pomaga. Ja ja same  se bomo morale spraviti v dobro voljo.
Zlatica poročaj kaj, kaj si ukrenila.

[Aslan]

Najti SEBE, občutek lastne vrednosti...celovitosti tudi ko si sama.
Poiskusi iti v naravo na sprehod, vpiši se v kak tečaj,
sama sem tako z veseljem hodila v Šolo ustvene inteligence...
Spoznaš enakomisleče ljudi...skupne interese....
Če je praznina v odnosu prevelika pa se vprašaj zakaj si z njim?
Kako bi bilo če ne bi bila? Kaj izgubiš? Kaj pridobiš?

[a*n*a]

Aslan, začela sem hoditi v skupino DAM,
še enkrat bom poiskusila s psihoterapijo pri isti psihoterapevtki , da sedaj po enem letu
predebatirava stvari. Jaz nisem odvisna od odnosov, mislim da bi sama lahko živela,
samo  mislim, da bi potem najdal pa druge probleme, ker samo iščem probleme, nič mi ni prav,
da tudi potem ne bi bila srečna. Zakon mi veliko pomeni, da smo družina tudi otroke bi zelo prizadela.Največ mi pomeni če vidim da sta hčerki dobre volje, za vse bi krivli mene.
Jaz pa ne najdem sreče v sebi, samo iščwm vzroke zakaj sem tako nesrečna.
Mož me crklja je pozoren do mene skupaj hodiva tudi na sprehode, sedaj se tudi pogovarjava več
kot včasih. Ko pa gremo kam v družbo , ga pa samo opazujem ali se bo kaj pogovarjal al mu je vse odveč.
preveč se obremenjujem z njim. Se pravi samo iččem napake na njem dobrih stvari ki jih je pa veliko na njem  pa ne cenim. če bi ga izgubila takrat bi šele vedla kako je bil dober  z menoj.
lepo te pozdravljam

[Dantalion]

Živjo še enkrat! Samo toliko se ti oglasim:

Vesela sem Dantalionu za potrditev moje trditve, da ni moj mož dovolj zdrel za spopadanje z mojo boleznijo.

Vidiš, tokrat sem se motil in se opravičujem glede na naslednji citat:

Svetovala sem mu že, da bi obiskala kakšno svetovalnico za družinske probleme, in mi je potrdil da bi šel.

Očitno pri njemu ne gre za nezrelost, ampak za nevednost, mogoče celo strah, kako naj ravna v tvojem primeru bolezni. Svetovalnica mu oziroma vama utegne odstreti poglede na vajine probleme. Želim vama najboljše!

[zlatica]

Pozdravljeni

Po tednu dni se vam javljam. Res ste mi veliko svetovali, vsak po svojih močeh. Trenutno se najino zakonsko življenje še ni premaknilo iz mrtve točke. Mislim da bo najbolje da se prijaviva h kakšnem specijalistu ki se srečuje  z podobnimi problemi in bo nama pomagal.

Mogoče pa sem tudi naivna , če si sama ne moreva pomagati, kako nama bo kdo drugi. ... 

Drugo razmišlanje  pa je, da bi pustila takšno življenje v "en dan" in bi se posvetila bolj sebi.


 Obiskala sem psihiatra dobila sem še tablete poleg Cipralexa,  Seroquel.

Kam to pelje.....?


Zlatica

[mina]

Kam to pelje.....?

Na bolje. Kemija ti bo pomagala, da vidiš stvari v drugačni luči. Seveda pa boš morala urediti tvoj odnos z možem. Kakšna zakonska svetovalnica, skupen obisk psihoterapevta...

[buljo13]

Kam to pelje.....?

Na bolje. Kemija ti bo pomagala, da vidiš stvari v drugačni luči. Seveda pa boš morala urediti tvoj odnos z možem. Kakšna zakonska svetovalnica, skupen obisk psihoterapevta...

ni nujno, vse je odvisno od sebe samih....
jaz sem že leto brez ad-ji, čutim da zmorem in bom nadaljeval tako...
nemorete biti odvisni od ad-ji, treba še delat na sebi...

[buljo13]

zlatica, psihiatri vas samo gledajo in ugotovijo keri ad-ji trenutno rabite...
torej dajejo samo razni ad-ji.... enkrat sem bil pri njem in nikoli več!
čez 2 tedna sem naročen še pri psihologinji in bom videl kako bo...

počasi bolje ugotavljam, da je vse odvisno od sebe samih...
misli na lepega, razgibaj in se imej rada in globoko dihaj pa bo! 

[Tayana]

Poskusi najprej s temeljitim pogovorom z možem; če se bojiš, da ne boš znala dobro opisati svojih potreb, mu lahko tudi napišeš pismo. Razloži mu, kake imaš potrebe, kaj si želiš, kaj nujno potrebuješ in kakšne so posledice tega, da si prikrajšana za to in ono. Če pogovor ne bo zalegel, obiščita posvetovalnico. Dobila sem vtis, da bi mož raje prejemal, kot dajal. Za ljubeč odnos pa je potrebno dajati in prejemati.

Tayana

[a*n*a]

Zlatica, kako si
Poročaj kaj  a sta bila pri psihoterapevtu, zanima me kako  vama kaj gre.
LP ana