Pompoč, nujno!

[b_]

@Tayanca: glede na situacijo sem kar ok. Hvala
@Martinca: Naj ti povem, da se zavedam, da pač ne bova nikoli več skupaj z bivšo, kar me pa ne razumeš pa je, da bi rad, da bi na odrasel način končala razmerje, ki je obema pomenilo zelo zelo veliko. Vem, da ona tudi tako misli, mi je povedala nekoč, mogoče 2 meseca nazaj.
Pa naj te pomirim, nikoli je nisem žalil, problem je, ker nisem mogel obvladovati svoje jeze. Nebi mogel reči, da sem ravno nasilnež!!!
Martinca, če bi vedela celotno zgodbo, bi mogoče tudi drugače razmišljala, pa ne mislim pisati celih romanov na forumu.
Sem že navedel, kaj me teži.
Zakaj mi je bedno, zakaj sem pisal na ta forum, pač ni mi vseeno, ne mislim izpasti kot žrtev, ali, da je ona kaj kriva, očitno prezakompliciran problem, nekateri ste mi pa pomagali, hvala!!!
@Martinca, upam, da te ne žalim, ampak mogoče imaš podoben problem, kot jaz, obvladovanje jeze.
Bom, napisal kako pa kaj bolj obširno jutri, moram spat!!!
lp

[Janja]

B_, mislim, da se zavedaš svojega problema, zato bi bilo res najbolje, da ga začneš reševati na primeren način.

Martinca, zares si se zelo angažirala, celo preveč.   Se mi pa zdi, da nisi razumela Tayaninega zapisa. Če jaz preberem Tayanin zapis, jaz v ničemer ne razberem, da ona podpira nasilje, ona samo podaja rešitve na miren in strpen način. Vsaj jaz sem tako dojela njeno pisanje.

Martinca, nihče tukaj ne podpira nasilja in mislim, da prav nihče ne daja B_-ju potuhe, samo vsi so odreagirali manj jezno kot ti. Zdi se mi, da si ti reagirala na tak način, ker imaš za to osebne razloge, ker to ni bilo prvič. Zdi se mi, da imaš ti take izkušnje. Zakaj nam ne bi raje tega zaupala, namesto, da tako jezno reagiraš vsakič, ko se pojavi podobna tema.

Jaz se bojim nasilja in težko takim kaj verjamem...  Tole ni osebno, to je moje predvidevanje o takih ljudeh...

Nihče ne tolerira nasilja, vendar se ne morem znebiti občutka, da tale tvoja reakcija je osebna. To pa predvidevam zato, ker tudi jaz različne teme dojemam popolnoma različno. Obstajajo tudi take teme, ki se me res dotaknejo in me osebno prizadenejo in v takih temah bi jaz najraje odgovarjala na drugačen način kot odgovarjam ponavadi, pa vendar tega ne naredim, ker vem, da gre za moje osebne bolečine... Martinca, če boš pripravljena o določenih stvareh spregovoriti, mi jih lahko zaupaš, in sicer tudi na ZS, če želiš. Objem od mene!

[matheu__]

Naj ti povem, da se zavedam, da pač ne bova nikoli več skupaj z bivšo, kar me pa ne razumeš pa je, da bi rad, da bi na odrasel način končala razmerje, ki je obema pomenilo zelo zelo veliko

To je v teoriji ok - končat razmerje na odrasel način. Sam je praktično skor neizvedljivo, če mene vprašaš. Nevem od bivših sem le eno razmerje končal "na odrasel način". Ampak takrat so bili posebni pogoji (moja bolezen) Je pa res, da rabiš closure, da lohk greš naprej. Sam bivša ti tega ne bo dala. Še več, ona ve da ti to rabiš, in prav zato tega ne boš dobil. Tko gre to - če sta prekinla, sta prekinla (tudi če grdo); ne ti njej, ne ona tebi ni več nič dolžna - kar je direkt po vezi - verjamem - mal težko doumet.

Ne, Matheu_, še nikoli se nisem z nikomer razšla, sem ful ustrašena, ko sploh slišim za kakšno nerazumevanje take hude vrste

Jah, sej zato se pari razidejo. Ni lepih in "odraslih razhodov". In - si upam rečt - vsakemu razhodu je vzrok "nerazumevanje take hude vrste". 

[martinca]

@Martinca, upam, da te ne žalim, ampak mogoče imaš podoben problem, kot jaz, obvladovanje jeze.
Bom, napisal kako pa kaj bolj obširno jutri, moram spat!!!
lp

Seveda da to priznam, da imam jaz ta problem, če me kaj nekam piči. Šele ponoči ko sem šla dol z neta, sem si mislila, da si ti vendarle napisal naslov Pomoč, nujno. Pa da če je to nujno, da bi pač lahko bila tiho. Mogoče res nesporazum, ne vem, ne da se mi več. V kolikor pa : če bi ti bil zares nasilen,  bi jaz seveda še vedno stala za vsem napisanim.
Če pa nisi, kot zdaj praviš, pa oprosti, saj je vse moje pisanje in gnanje pač produkt mojih strahov, kar sem že omenjala. Pa srečno 2010    Pa piši še kaj, velja? Če hočeš. Al pa nič, ne nočeš. Ne zinem več nobene, ok? 

[martinca]

Hvala, Janja, pa ne bi se jaz trenutno več toliko razkrivala.    Ti si pač bolj pametna, ki ne letiš na prvo žogo, jaz pa sem čisto noter padla, no saj danes pa sem že izven.
Ampak če je karkoli od mojega pisanja res, pač stojim za tem. Danes dajem možnost, da ni res. V bistvu ne vemo nič. Ampak vsi vemo samo hipotetično na podlagi vsega izgovorjenega. Zato sem vedno previdna. Lp

Dajem si možnost, da sem res napačno razumela vse skup. Če pa imam kaj prav, pa mi ni žal, da sem povedala, kot sem mislila.

[b_]

@Martinca: ni panike, si povedala svoje mnenje, tud take stvari ki si jih ti napisala lahko pomagajo.

@Matheu_: Ja v bistvu maš prav, v teoriji lahko vse klapa, pri obeh, v praksi je pa težje, enako, kot jaz nisem dosegel tega v odnosu z bivšo, kar sem hotel sam pri sebi.

Mogoče sem tudi preveč obseden s tem, da bi se pa morala raziti na lep način in ne morem sprejeti, da to ni tko na izi, ne vem...
Pač, se bedno počutim glede vsega, kar je mogoče tudi prav, tako kot je hotela povedati Martinca.
lp

[b_]

P.S. Hvala vsem za lepe želje in podporo!

[martinca]

Pač, se bedno počutim glede vsega, kar je mogoče tudi prav, tako kot je hotela povedati Martinca.
lp

Čaki. Če pa to ni res, da si ti nasilen, (in si pač samo pretiraval v začetnem postu pri kazanju  lastne  krivde za razhod, ker ji pač zdaj vse oproščaš),  potem pa to NI PRAV, kako je to naredila. Matheu je bil takoj pri bistvu problema, načinu razhoda. Zdaj pa še jaz po dolgi lajtengi. Je treba reči v tvoj bran, da se tako ne dela, ampak danes pač rula telefon in mail. Saj bi vsakdo bil potrt in jezen na tvojem mestu. Normalno! Minljivo pa je tudi, čeprav človek v obupu tega ne verjame, ampak še boljše in lepše priložnosti bodo.

[b_]

LP
Danes sem šele dojel, da sem napravil zelo nenadavno zadevo, glede na moj karakter, pač, to, da sem postal svpje probleme na tem forumu. Ponavadi pojamram svojim kolegom, dvem res zaupam, mogoče sem pisal tudi zato, ker obeh trenutno ni Mogoče, sem pa moral opisati svoje probleme totanim tujcem, ki za povrhu nimam nobenega osebnega stika z njimi.
Priznam, da ste mi pomagala, hvala.
Včeraj sem šel vem s kolegi, je blo fajn.
Danes je pa prvi dan, po 2 tednih, ko sem doma, da nimam napadov depresije, joka, bede..., ne vem kako bi to imenoval. V 5ih dneh sem izgubil 3 kilograme, kar me je kar zaskrbelo, ponavadi, tudi če noro treniram traja da izgubim 3kg vsaj en mesec. Mogoče zato, ker počasi dojemam, da ne morem nič več storiti.
Berem na forumu probleme ljudi, noro, se mi zdi, da so moji problemi mačji kašelj proti nekaterim, je pa težko, če nekoga prizadaneš.
Treba jutri malo na svež zrak, že nisem bil konkretno na svežem zraku več kot en mesec, služba, fax, to z bivšo, potem pa časa ni...
Lepo nedeljo!!!

[Arwen]

Lepo nedeljo!!! 

...in lep začetek delovnega tedna 

[b_]

Ok, spet jest.
Ne vem kje naj začnem...
Ne vem zakaj se sekiram sploh, ampak mi ne gre in ne gre ven iz glave, ful mam dela in ostalih stvari za narest, človek bi rekel, da če se zamotiš, pa pozabiš na probleme, ampak pri meni očitno ne gre tako, počutim se kot bedak, poražen bedak.
Stvar je v tem, kot sem prej že pisal sem se hotel z bivšo dobiti na kavi ali pa kaj podobnega, da bi se pogovorila, no in cca 2 tedna nazaj sva bila na tem, da se dogovoriva za ''sestanek''. sva chatala in sem ji rekel, da sem v njenem kraju naslednje 3 dni, ona ni imela takrat časa, pa sem ji rekel, da bom najbrž naslednji teden tudi v njenem kraju, pa nisem še vedel kdaj točno, pa sva rekla, da ji bom sporočil. Vsaj zdela se mi je zainteresirana, rekla je ''super, sporoči''. Pa sem ji na dogovorjen dan poslal sms in ji povedal kdaj bom tam. No, pa ni bilo odgovora še do danes, ne razumem, zakaj ne more odgovoriti, pa reči, da nima časa ali kaj podobnega, če se noče dobit z mano, ali pa res nima časa, kar koli, pač ne maram ignorance. Ne razumem, zakaj mi 2krat lahko lepo odgovori, da nima časa, 3. pa nič.
Pa zakaj se moram jaz tko sekirat zarad tega!!! Ker če realno pogledam, SO WHAT, pa pač ne bova ''pošlihtala'', če noče. Čustveno me ubija tole vse skupi, pa rad bi nehal razmišljat o tem. Zdej sem se odloču, da jo bom enkrat na chatu pobaral o tem najinem ''sestanku'', pa če takrat ne bo za, potem pa pač nič, sem bom poskusil nehat sekirat.
Dojel sem nekako, da če bi se dobila, da bi jo lažje prebolel, pa še na kulturen način si končala najino zgodbo.
lp

[jona]

Pozdravljen!
tudi jaz se pridružujem mnenju tistih, ki pravijo, ne sili v njo. Razen, če si ona res želi, da bi ful silil, jo dolgo prosil, potem bi ti pa le odgovorila.
To se moraš pa sam odločiti. Če čutiš, da se moraš srečati z njo, ji še piši. Če bo zmogel brez, odnehaj.

vse lepo....
jona

[b_]

Hm, ja, zdej se je pa zgodl nekaj, zaradi česa se ne mislim dobiti z njo, razen, če ona ne da pobude, potem ni panike, itak.
Sedaj vem, da je eden od razlogov, zakaj se nama ni izšlo tudi ta, da ni bila čisto pri stvari, bolje rečeno, za stvar.
Upam, da sem zaključil s tem, ne mislim se več sekirat, upam da mi bo tudi ratalo.
lp

[Carrie]

Te igrice so čisto brez veze - podaljševanje agonije, mučenje samega sebe...

Priznaj si, da to ni to in pojdi naprej. Ne bo lahko, ampak, ko boš enkrat pogledal nazaj, boš hvaležen njej in sebi...  Nikogar ne moreš prisilit, da je s tabo. Če bi želela, bi se dobila s tabo, ko si se ji prvič oglasil, oziroma bi že sama dala pobudo.

Pogumno naprej in imej se rad!

LP,
Carrie