FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
sreda, 11. februar 2026 ura: 19:43


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Depresija - zdravljenje  (Prebrano 2030 krat)
Peja35
gost
« dne:: nedelja, 03. januar 2010 ura: 17:51 »

Pozdravljeni!

Znašla sem se na koncu "ulice" in v depresiji. Po 20 letih skupnega življenja sem osamljena, zavržena in se niti malo ne cenim. Veliko sem delal na tem, da si ustvarim družino, ki je sama kot otrok nisem imela. Nisem popolna, kdo pa je? Rada imam ljudi, rada pomagam ne prenesem pa laži in hinavščine. Imam 20 let starega sina in partnerja, ki je star 45 let. Veliko sva skupaj prestala, bila sva brez stanovanja, zdravljenje njegovega alkoholizma in sedaj ko sva uredila dom on svoj poklica jaz sem se izšolala, mu več pomeni nova družba kot pa dom in družina. Imel bi mene in svojo svobodo. Seveda na to nisem pristala in sem mu postavila pogoj naj odide in me pusti, da ne bom več trpela. Ko je prišlo do tega da bo odšel, sem se sesula in ga prosila naj ostane in ostal je. Sedaj čakam, da grem na zdravljenje v bolnšnico, ker je bolečina tako huda, da komaj še živim. Prosim, če ima kdo podobno izkušnjo ali še kakšno vprašanj bom zelo hvaležna.

Vsem, ki ste v podobni situaciji želim vse dobro!

Peja35
Prijavljen
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #1 dne:: nedelja, 03. januar 2010 ura: 18:50 »

Peja, pozdravljena rozicodam

Sicer v podobni situaciji nisem bila. Bi ti pa rada povedala edino to, da najprej poskrbi zase, da boš ti v redu, nadaljne pa ti svetujem resen in odkrit pogovor s partnerjem. Če sta v kriznih situacijah uspela prebroditi vse deroče reke, bosta tudi za to krizo zbrala dovolj moči, da jo rešita.

Objem rozicodam
Prijavljen
*Lily*
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 114



« Odgovori #2 dne:: nedelja, 03. januar 2010 ura: 23:29 »

Pozdravljena, Peja!

Odgovarjam ti, ker sem bila pred sedmimi leti v enaki situaciji kot ti. Drugače je bilo le to, da nisva imela otrok, ker jih jaz ne morem imeti. Moje mnenje je (in nikogar ne silim, da razmišlja enako kot jaz), da vsaj za nekaj časa pustiš partnerja pa čeprav ga imaš rada do nezavesti. Tudi jaz sem takrat storila tako in ni mi žal. Vem, da so pri tebi problem tudi otroci. Ampak vseeno razmisli o mojem predlogu. Otroci so namreč tisti, ki v takšni situaciji trpijo ravno toliko, če že ne bolj kot ti. Verjemi, ni jim vseeno gledati očeta in matere, ki se ne razumeta, ni jim prijetno gledati matere, ki je žalostna in ni jim prijetno gledati očeta, ki mu prijatelji in družba toliko pomenijo.

Sploh pa si ti v tem trenutku v zelo slabem psihičnem stanju. In verjemi, potrebuješ čas zase, da se spraviš ven iz te črne luknje. V tem stanju NAJMANJ potrebuješ nekoga, ki te še bolj tlači v črno luknjo. In na žalost je to ravno tvoj partner. Zelo boli, ko prekineš dolgotrajno zvezo. Še bolj boli, ker si že od same zveze povsem uničen. Vendar pa upam, da boš zbrala toliko moči in postavila partnerja pred odločitev. In da boš dovolj močna tudi, če se partner odloči za svobodo. Verjemi, vsak človek tega sveta je vreden tega, da ga nekdo iskreno ljubi, da je za nekoga "number one". Tudi prijatelji, družba in svoboda seveda morajo biti, vendar pa sta družina in partner najpomembnejša. In konec koncev... razmisli... ali je vredno živeti še nadaljnih 20 let z nekom, za katerega ne boš nikoli vedela ali si zanj prva ali zadnja briga.

Odločitev seveda prepuščam tebi. Povedala sem samo svoje mnenje in svojo izkušnjo. Verjemi pa, da vem, da je presneto težko izpeljat takšen podvig.

Veliko sreče pri odločitvi. LP. Lily.
Prijavljen

Zdrava pamet je samo skupek predsodkov. (Einstein)
Peja35
gost
« Odgovori #3 dne:: torek, 05. januar 2010 ura: 12:54 »

Pozdravljeni!

Hvala za mnenje in vzpodbudne besede, ki v teh težkih časih veliko pomenijo! V nedeljo zvečer se je zgodilo tisto kar sem si čisto potiho želela. Partner mi je rekel, da želi ostati z menoj in da me ima rad ter, da mi bo to dokazal. Upam, da so to njegove besede iz srca in da nama bo uspelo prebroditi krizo v kateri sva se znašla. Odločila sem se, da grem kljub vsemu na zdravljenje in da pozdravim svojo prizadeto dušo in strah pre življenjem. Resnično si želim imeti zdrav razum in v prvi vrsti imeti rada sebe in sebe spoštovati. Vendar sem sedaj čisto na tleh, da si težko pomagam in upam, da mi bodo z mojo voljo po boljšem počutju pomagali strokovnjaki. Kako se bo zadeva razvijala bom vsekakor zapisala tu. Kako lepo bi bilo, ko bi človek v takih težkih trenutkih lahko razumno sprejemal odločitve in se rešil pekla ali črne luknje.
Lep pozdrav vsem in hvala še ekrat za objem  021, ki ga vračam vsem!

Peja
Prijavljen
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #4 dne:: torek, 05. januar 2010 ura: 13:41 »

Peja clap rozicodam, sem vesela zate. Po pomoč pa kar takoj stopi, ker se zavedaš, da jo rabiš. Zdaj je čas in ne kasneje, ker lahko še globje potoneš rozicodam Psiha je zelo skrivnostna in zahrbtna. Ko misliš, da si dovolj močan, te najbolj preseneti.
Kar pogumno, partner ti stoji ob strani rozicodam
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.06 sekundah z 20 povpraševanji.