Ne morem si predstavljat, kako je osebi v zrelih letih ponovno začeti voziti ; posebno še, če trpi anksiozne motnje. Mlademu in zdravemu ni ovir.
Se strinjam s tem, da smo anksiozni še bolj previdni v prometu kot bi bili sicer. Npr. na slabo preglednem križišču vedno večkrat pogledam levo in desno tudi ko že speljujem, mi pogled potegne stran... Ali pred železniškim prehodom. Vidm pa ene, ki se kar peljejo skoz in jih boli patka : mislim da imajo taki v življenju veliko srečo.
Pridejo pa dogodki na pogostih vožnjah, ko nisi v prometu ničesar kriv in ti nekdo pride v škarje, odvzame prednost, ali te na spolzkem cestišču zanese, ali ti znenada popustijo zavore. Vse to se mi je že zgodilo, ker zelo veliko vozim.
V tistih trenutkih, ko me je srh ob spoznanju neizbežnega popolnoma paraliziral , sem v skrajnem trenutku pravilno odreagirala, pa naj to je bil silovit zasuk volana iz roba cerstišča (sem bedak iskala čik na tleh ali si iskala radijsko postajo ) brez hkratnega nevarnega stiskanja zavore - s čimer sem preprečila zalet v obcestni gozd ; hupala sem že vnaprej v opozorilo nekomu iz nasproti vozeče kolone, ki je očitno v napačni oceni naih razdalj šel prehitevati in mi hotel priti v škarje ; vklopila sem vse 4 utripalke in zategnila ročno zavoro pred nenadno pojavljeno srno pred mojim avtom, čeprav sem točno vedela, da bom z avtom vred v dežju zasukana, ok, za menoj so cvilile zavore vseh drugih, ampak problem je bil rešen, trčenje preprečeno, lahko smo po stresu peljali dalje ; mojemu 15 let staremu avtu so popustile zavore na avtocesti proti MB, pred mano pa kolona vozil (moja SREČA je, da imam VEDNO zelo velliiiko varnostno razdaljo!!) in moje zavore so bile nenadno mrtve, na velikih semaforjih pa se je ravno vzpostavljala oranžna in nato zelena luč, tako da je vsa kolona vozil pred menoj varno NEVEDE ušla mojemu avtu v naletu od zadaj, nisem mogla nič, dala sem desno utripalko in so me spustili na desno stran (v MB so prijazni, v CE pa te nekateri namerno jebejo v glavo, ne naredijo usluge bog isus ni, tud če ti gre za življenje) in nato na odstavni pas, kjer se je vozilo sčasoma ustavilo... šele med ustavljanjem sem se z že ugasnjenim avtom spomnila na ročno zavoro
) .... ; ali pa sem nanaglo zabremzala avto sredi obračanja v ostri levi ovinek, imela sem zeleno luč, pešci na tej isti cesti preko prehoda pa tudi zeleno in ena baba na kolesu ni pogledala ne levo in ne desno in se mi zapeljala direkt pred avto : čeprav sem tukaj sama bila kriva, ok lezla sem čisto počasi, ampak sem spet kot anksiozna najprej sliko babe pred avtom takoj zablokirala, preden sem skočila na bremzo in skremžena s celim telesom pomagala zaustaviti avto - nesramna in zabita baba pa namesto da bi naglo ušla, ni pogledala čist nič, amapk s šusom zapeljala in to so videli vsi, ker so tudi njej v nasproti vozeči kazalai s kazalcem okoli senc glave, kam pa je zijala, ker je bilo res vprašanje sekunde, no in je zabremzala , tako da bi jo jaz z avtom skoraj lahko zadela zaradi njenega bremzanja pred menoj. Kdo je bil bolj neumen, je vprašanje, pa čeprav bi bila uradno vsa krivda za trk z njo moja - stopila sem vsa tresoča ven, skoraj pokasirala njene klofute, avto je bil 5 cm pred njenim kolesom, sem rekla nič vam ni in se skrila v avto in odpeljala.
Mislim, nikoli nisi varen. Kljub previdni vožnji nisi varen, ker je marsikaj odvisno od drugih. In kadar si v stiski, smo anksiozni na slabšem, ker nas lahko panika pripravi do nemoči, do zablokiranja in POČASNEJE od večine naredimo rešilno potezo. Učenje zmagovitega boja za življenje, kar je po moje promet vedno (čeprav vsem čakajočim s strani rada dajem prednost in mi zato tisti za mano hupajo in me kregajo), je vsaj zame mukotrpna šola. Morda pa bom nekoč znala spontano pravilnor reagiorat brez vsake stiske.
Do stresov v prometu sicer vedno prihaja in vedno bo prihajalo in z vajo bo vedno manj in manj, ker SPOZNAVAŠ RAVNO Z VAJO, DA JE MOČ V TEBI, DA JE NAJVEČ ODVISNO OD TEBE in spoznavaš z vajo tud, da se 'samo učiš' in da moraš sebi zaupati in da je bojazen odveč. Pri meni je tak, ne da bi se hvalila, ampak tole se mi zdi kot nek proces.... A čim pa kakšno leto ali dve ne voziš, žal začneš na novo...
