Padel sem na dno

[Francka]

Joj, joj.......
Kakšen besednjak in zmerjanja dovoliš.
In ti bi rad pripeljal sinčka v tako razmerje. Kaj bi ti rad njega naučil? Kakšno življenje? Na kakšna razmerja ga boš naučil? Da se zmerja? Da je prav, da pošlješ človeka nekam? Da je čisto OK, če človeka totalno poniža? Ne vem. Sploh in enostavno ne vem.
Se zavedaš, da bo sin deloma slika tebe? Razmisli v kakšen krog življenja ga voziš.
Tudi, če sine ne sliši in vidi vajinega odnosa. On ve kakšen si. On ve kakšne meje imaš.
In tak besednjak in ponižanje ne bi smel dovolit. In s ponižanjem ne mislim nje.
Najbolj ponižaš sam sebe, ko to dovoliš, ko nadaljuješ se videvat z njo.
Malo sem kruta. Vendar je prišel ta izliv iz odprtega srca. In prav od tam prihala tudi sledeči nasvet: najdi si terapevta. Res potrebuješ redno terapijo. Moraš se spremenit. Moraš se začet cenit.
Če ne zmoreš drugega (drugi nasvet) naslednič reci: "Rad te imam. Vendar tega ne dovolim. Ne dovolim!"

[nenci]

Takšne in podobne besednjake sem dovolila dolgo, predolgo. Zato ti iz lastnih izkušenj svetujem, najdi si prosim terapevta. Ne samo da jo imaš rad, da ona to ve in te izkorišča, tudi odvisen si od nje. Zato pa priskakljaš na prvi poziv. Ne smeš se sovražiti pač pa si rabiš najti strokovno pomoč in se naučiti IMETI SE RAD. Ko se boš imel rad, takrat tega zagotovo ne boš dovolil. Polet tega pa bo to nepreklicno dobro tudi za sina. Otrok to čuti in pridobil si bo negativne vzorce, kar bo imelo za posledico, da bo on dovolil isto, kot sedaj ti. Zato ukrepaj, reci takšni ljubezni, ki to ni. Zavoljo tebe samega in zavoljo otroka. Ne dovoljuj ji več nečesa, česar ni vredna kljub temu, da jo imaš ti rad. RAD IMEJ NAJPREJ SEBE.
Tako boš imel priložnost najti svojo pravo ljubezen. 

Drži se in ukrepaj. Sedaj

[Janja]

Mali Mai!

Dejstvo je, da imaš problem. Zdi se mi namreč, da gre za odvisnost od odnosov in zdi se mi tudi, da če boš prekinil s to partnerko, potem se boš po vsej verjetnosti ponovno zapletel v precej podoben odnos. Verjamem, da ti je hudo in tudi to vem, da si ni lahko priznati, da imaš problem (ne mislim samo na tvoj problem, ampak na splošno)... Dejstvo pa je, da če si boš problem priznal, potem si boš lažje poiskal pomoč in ne boš živel v zanikanju, da problema ni. Zavedaj se, da nisi edini, ki ima težavo in tudi nisi edini, ki se težko sooča s težavo in si jo prizna. Tudi jaz sem si določene stvari zelo težko priznala, pa vendar... Dokler sem zadevo zanikala, rešitve ni bilo. In še sedaj se soočam z nekaterimi stvarmi, s katerimi se včasih najraje ne bi. Ampak to je življenje, kjer so učenje in spremembe prisotne ves čas, čeprav se ravno tega nekateri bojimo.

Se mi pa zdi, da tudi ti nekaj prispevaš k vsej zadevi, in sicer s tvojim nenehnim pozabljanjem. Preberi si naslednje citate in razmisli.

Na zalost sem cisto pozabil na skupino za samopomoc, ki je bila 16.6 v Mariboru.

O celotnem dogovoru in pogovoru sem seznanil tudi mojo zdajsnjo punco, povedal sem ji potek skoraj celotnega pogovora, sem pa ji pozabil povedat da Mai danes spi pri meni.

Ob 16.45 sem koncal s ciscenjem, in ko sem se vsedel v avto, sem jo takoj poklical. Zmenjena sma bila, da grema v Metro ko koncam. Seveda sem jo vprasal ce pridem po njo, odgovorila je da ne, ker caka, da starsa pripeljela psicko domov. Plani so, seveda, odpadli. Potem mi je rekla zakaj je nic ne potolazim glede psicke, priznam, cisto sem pozabil, in sem ji pac rekel, da jaz tu ne morem nic, kaj naj naredim, lahko ji samo recem "uboga". V tem trenutku je odlozla telefon, ko sem se enkrat poklical se seveda ni javila.

To, da se tvoja partnerka odzove na takšen način kot se, se mi zdi skrajno neprimerno... Je pa res, da tudi jaz ne bi bila zadovoljna s partnerjem, ki bi kar naprej nekaj pozabljal, se ne bi držal dogovorov in reševal probleme z utapljanjem v alkoholu (tudi to si že omenil). Bi pa jaz na te probleme opozorila na drugačen način. Zdi se mi namreč, da se lahko s sprejemljivo in nenasilno verbalno komunikacijo razreši veliko nesporazumov. Kar pa očitno tvoja partnerka ne zna. Ali si ti res želiš tega, da nekdo komunicira s tabo na takšen način? Po drugi strani pa: ali bi si želel imeti osebo za partnerko, ki bi kar naprej nekaj pozabljala in reševala probleme z alkoholom?

Razmisli malo o vsem tem in resnično ti želim, da se odločiš za razreševanje problemov na drugačen način kot si ga do sedaj prakticiral. Razmisli pa tudi o tem, da si zaslužiš drugačen partnerski odnos.

[matheu__]

Vsega tega se zavedam, vendar kaj, ko srce vedno premaga zdravo pamet

Oprosti mali mai, ampak ti si bedak. Resno. Primi se v roke zaboga.

[moonica]

Sovrazim se. 

namesto, da porabljaš energijo za se sovražit ... zadihaj, razmisli in ukrepaj ... V TVOJE DOBRO!

[Flaver]

Mali Mai!!Joj,saj ne vem,kako bi ti povedala,morda si prečitaš ta moj zadnji post.Zaslužiš si najboljše!!!Ne dovoli si poniževanja! Menjaj punco ali pa bodi nekaj časa sam,da se umiriš in ugotoviš,kako naprej.prečitaj kakšno knjigo od Sanje Rozman!Še posebej,ker imaš majhnega otroka.Kakšnen vzorec bo imel tvoj sin?Kakšno popotnico v življenje mu boš dal?Jaz ti želi,da se  začneš IMETI RAD!!!Lp

[Mali Mai]

Prebral sem vse knjige Sanje Rozman, tudi priznal sem ze da sem odvisen od odnosov, vem tudi da tezko sprejemam locitve. Za otroka zelim vse najboljse, pa vendar mi vse polzi iz rok.

Sej niso samo problemi v tej novi partnerki, da ne bo pomote. Tudi psihoterapevtko redno obiskujem. Vendar ko se zivljenje vsaj malo porihta - šok.

Največje probleme imam z mamo mojega otroka, torej z bivso partnerko. Sina vidim dvakrat tedensko, in vse, kar ga naucim, kar se z njim dogovorim, v trenutku ko pride nazaj k mamici in njeni mami preprosto ignorirajo in mu recejo da lahko dela kar zeli. Torej unicujejo mojo avtoriteto. Primer, prejsnji teden sem ga imel 4 dni skupaj, v teh stirih dneh sva se dogovorila da ne rabiva dude in flaske (star je 2,3 leta). V teh stirih dneh niti enkrat ni omenil in zajamral o dudi, se isti dan, ko sem ga vrnil mami in babici (zivijo skupaj) so me klicali zakaj ne dovolim otroku imeti dude in da naj ga ne silim. Seveda so mu takoj v usta porinli dudo in ocetova volja je sla po luftu.

Vse delajo brez mojega vedenja, brez vprasanj. Izpisali so ga iz vrteca, vozijo ga na morje v tujino, brez da bi jaz to vedel ali bog ne daj odobril. Na centru za socialno delo smo se zmenili nekaj, dela se cisto nekaj drugega.

Bodite brez skrbi, nisem neka spaka brez hrbtenice, sem tudi povedal vse to kar sem napisal njim, ampak se mi le smejijo v obraz. 15. septembra imamo spet razgovor na CSD, kjer sem se odlocil da bom podal zahtevo o skrbnistvu. Vem, da je mala moznost, ampak ne gre drugace.

Dovolj sem bil keson za smeti vsem ljudem, ocima, mame, bivse, zdajsnje... Dovolj je bilo tega.

[Mali Mai]

Tako, tega poglavja je definitivno konec.

V nedeljo je odsla. Ni vec custev, je rekla, s tabo sem nesrecna, ti me delas slabega cloveka, ti si smrad, to so bile njene zadnje besede.

Nebom vec pisal pa jokcal na forumu, hud je z mano.

Hvala vsem, ki ste bili tu za mene, ko sem vas najbolj potreboval. Tezki casi so pred mano!


LP

mali mai

[Arwen]

Tezki casi so pred mano!

...ki se jih s podporo mogoče laže premaguje...

 

[Suzy]

Tezki casi so pred mano!

...ki se jih s podporo mogoče laže premaguje...

 

Še vedno imaš tudi našo podporo,....piši ko ti bo hudo....tukaj smo!!!

[Aslan]

Mali Maj jest te vidim kot človeka ki si v tem času veliko spoznal o sebi
in si pripravljen rasti naprej.
Podpiram te da v želji, da boš imel več pravice pri vzgoji sina.

Drži se.

[Mali Mai]

Hvala za poste

Vem, da je nekaj narobe z mano, glede na vse, kar mi je pocela, kako se je pogovarjala, kako reagirala, se drla, zalila,... se vedno mi je danes celi dan bla muka, od trenutka ko sem odprl oci do zdaj, ko to pisem.

Kaj mi je. Zakaj se mi ne zameri, zakaj jo se vedno ljubim ?

[Arwen]

Zakaj se mi ne zameri, zakaj jo se vedno ljubim ?

ker čustva nimajo gumba za izklop ... 

[Aslan]

Vem, da je nekaj narobe z mano, glede na vse, kar mi je pocela, kako se je pogovarjala, kako reagirala, se drla, zalila,... se vedno mi je danes celi dan bla muka, od trenutka ko sem odprl oci do zdaj, ko to pisem.

Kaj mi je. Zakaj se mi ne zameri, zakaj jo se vedno ljubim ?

Podobno vprašanje sem si dolgo zastavljala sama.
Počasi se je zamotan klopčič čustev začel le odmotavati ...
Čez noč ne moremo nehat ljubiti, ne moremo nehat imeti radi ...
Odkriti moramo v samem sebi KAJ je tisto kar nas vleče k določeni osebi.
Je to res ljubezen, je to odvisnost, je to strah pred samoto?

Vprašaj se kakšno partnerstvo si želiš?
Kako doživljaš sebe sedaj, ko si samski, kaj to zame pomeni ...pomeni morda, da si "neljubljen" ..?
Verjameš v to, da si zaslužiš zdrav odnos, boljšega partnerja?
Kako tudi sicer doživljaš "ločitve" od ljudi ... te preplavijo čustva zaupuščenosti, samosti?

Pogosto idealiziramo partnerja.
Pogosto zamižimo in spregledamo žalitve, grdo ravnanje z nami ... v imenu tega,
da je ta oseba drugič tako zelo topla in prijazna do nas.
Prav ta občutek, da nikoli ne vemo kaj nas čaka v odnosu (smeh ali solze) nam povzroča veliko anksioznosti.

[Mali Mai]

nimam moci pisati kaj na veliko.

Hvala ti Aslan 

Se sem tukaj. Se vedno boli. Oziroma bolje receno se bolj. Bijem vsakodnevno bitko da ne klicem in ne pisem.

[Ribica]

Vzdrži, dragi prijatelj. Čeprav se ti zdi, da ne bo nikoli bolje in da se ne da, boš kar nekega dne, ko se boš ozrl nazaj, videl, da je vendarle lažje in da lahko spet vdihneš ... Šele takrat opaziš napredek, za katerega zdaj misliš, da ga ni. A vrejemi, da je, le videti ga nisi zmožen.
Govorim ti iz lastnih izkušenj: živi na zelo kratek rok, le za en dan vnaprej in vsak večer si reci, poglej, še en dan sem uspel preživeti. In potem boš lahko rekel en mesec, dva meseca.... Če sem to zmogel, bom tudi še naprej. Vsaj dan  naj ti bo stopnica nazgor in majhen uspeh.... zavedaj se ga in pobožaj se zanj, da si ga zmogel.... potem pride tudi tisti uvid, da si se premaknil navzgor...
In potem spet čas za novo življenje, ki bo, prepričana sem boljše. Ker to do sedaj je bilo zelo klavrno. Zaslužiš si kaj več!

Ribica

[Mali Mai]

Cez vikend sem sel "ohlajat glavo" v Kufstein, 80 km od Munchena.

Niti 1 minuta ni minila, da nebi mislil na njo, od muke sem bruhal, v trebuhu me boli, imam vrocico.


Kako jo pogresam. Bolan sem.

[Libby]

Pogosto zamižimo in spregledamo žalitve, grdo ravnanje z nami ... v imenu tega,
da je ta oseba drugič tako zelo topla in prijazna do nas.
Prav ta občutek, da nikoli ne vemo kaj nas čaka v odnosu (smeh ali solze) nam povzroča veliko anksioznosti.

Aslan, kako to drži!
Na žalost se človek (jaz) tega zave, ko je odnos že v zadnjih vzdihljajih ali pa ko ga že zdavnaj ni več.

Mali Mai, edino kar ti lahko rečem je, da si daj čas in si zaupaj, da BOŠ preživel te muke 

[Mali Mai]

danes sem pado izpit. Sel sem do nje, kjer dela, in lahko recem da je to bil samomor.

ce prezivim danasnji dan,...

[vista66]

Hei!

Znaš si pomagat, pišeš na forum, hodiš k psihoterapevtu, bereš...na dobri poti si...pa tudi veš že, da je treba, ko so črne misli, počakat, da minejo. Boli, vem, težko je, a pomaga to, da veš, da bo enkrat minilo.

Prebrala sem nekaj zadnjih postov. Sina imaš, ki ga imaš neizmerno rad. Trudiš se pri vzgoji, stikih, ni ti vseeno za njega. Kaj češ lepšega dati otroku kot je ljubezen? Njemu si pomemben, danes..jutri mu boš in vse življenje..tudi ko bo najstnik in boš mislil, da te ne potrebuje več..bo te..in rad te bo imel, če boš tako nadaljeval. Najpomembnejše je otroku, da ga imajo starši radi. Tako bo zrasel v človeka, ki se bo čutil vreden ljubezni.

Nisi torej sam, imaš pa še nas, mariborsko skupino, ki se ji lahko kadarkoli pridružiš. Vsi, ki smo tam, imamo probleme, vemo pa tudi, koliko socialni stiki in pogovori pomenijo...nam rešujejo življenja.

Drži se!