Padel sem na dno

[taja1]

Zakaj daješ tako pomembnost odnosu z njo? Zakaj je ona centralna vrednost v tvojem življenju? Katera prepirčanja so zadaj? Kdo si brez nje? Kdo si brez odnosov? (Strašljivo je to vedet in razmišljat o tem- zdi se že tako, k pa enkrat začneš vidiš vsako "slabo" stvar kot možnost).

[Mali Mai]

Nevem, taja, ne znam ti odgovorit. Brez nje sem... nevem, nihce.

Pravkar sem si nabavil knjige Sanje Rozman, morda bo bolje ce ti odgovorim ko jih preberem ?

[Aslan]

Odlično branje. 

Sama sem se zelo našla notri in nato uvidela,
da dejansko živim tako, da je ON moj center vesolja..mene sploh ni....
samo on je ...on je barometer mojega počutja...če ni njega ni lajfa...
Brez njega sploh nisem znala bit srečna...pa čeprav me je spravljal prav on v obup, anxo, depro..

No pa sem se skobacala iz tega...

[Arwen]

No pa sem se skobacala iz tega...

in to precej hitro in, seveda, uspešno 

[taja1]

Nevem, taja, ne znam ti odgovorit. Brez nje sem... nevem, nihce.

Pravkar sem si nabavil knjige Sanje Rozman, morda bo bolje ce ti odgovorim ko jih preberem ?

Zelo dober, iskren odgovor  , všeč mi je, kadar je nekdo, ki je v krizi sposoben bit iskren sam s sabo,že takoj na začetku, mislim, da je to dober znak, običajno se ljudje ko smo v stiski še bolj začnemo izmikat, skrivat pred sabo in drugimi...(čeprav od tega ni nobene koristi za nas).

Čas je da postajaš nekdo, najbrž ti je jasno in znano, da panika, ki se je pojavila z njenim "začasnim odhodom", ni povezana samo z ločitvijo od nje, ampak z zgubljanjem lastne identitete. Ti pa si svoja oseba, ampak si se malo zgubil, skril za njo, čas je da si vzameš čas zase, se spopadeš s tem, kar si, mimo identitete z njo. S tem seveda ne mislim, da se mora kar koli končat, sam mislim, da je čas, ko se nehaš skrivat za drugimi in začneš iskat, razvijat tudi druga področja ali pa se vsaj spoznavat (hobije...). Veliko ljudi nas to dela, tko da te mnogi razumemo...

 , vso srečo...

[Mali Mai]

Morem kar priznati, da se vidim v zasvojenostih z odnosi Se vedno nevem, kaj je pravi vzrok, se vedno ne vem, zakaj se mi to dogaja, vendar vidim da imam resen problem.


Kar se tice situacije, s prijateljico se v soboto dobima. Dogovorjena sva za romanticni vecer, da greva znova, pocasi. Da bova videla kam naju pelje pot.


Kako sem srecen, ampak, ali je ta sreca le trenutna ? Sem res le zrtev zasvojenosti z odnosom ? Strah me je

[Arwen]

Se vedno nevem, kaj je pravi vzrok, se vedno ne vem, zakaj se mi to dogaja, vendar vidim da imam resen problem. 

ne veš, od kje vse to, kar se ti dogaja? res ne?...

.. od tu:

...materialno mi nikoli nic ni manjkalo, je pa res da je posledica tega vsekakor bilo zelo zalostno stane v druzini. Kor pri samemu sebi odkrivam sele dandanes, se je vse skupaj zacelo ze v rani mladosti, ko je bila nasa druzina vseskozi v strahu pred ocetom deloholikom. Nikoli ni bilo fizicnega nasilja, se je pa na dvevnem spisku pojavljalo verbalno nasilje, od pluvanja v obraz, zanicevanja, tu pa tam kaki focen... Imam brata, v bistvu polbrata, saj imama isto mater, ki je kot posledica taksnih odnosov zrasel v vase zaprtega, nedruzabnega mladenica, za kar se mi para srce, saj vidim samega sebe, ko sem propadal iz dneva v dan.

Nikoli nisem bil lump, nikoli nicesar ukradel, nikoli naredil kake vecje neumnosti, pa vendar sem ze celo zivljenje v rokah starsev, ki me do zdaj v 24 letih se niso niti enkrat pohvalili za nic na svetu. Stanje se je malo poboljsalo, ko sta se starsa locila, in smo ziveli nekaj casa sami z mamo, prav ob tistem casu pa so se zaceli pojavljati prvi znaki Anksioznosti in depresije. Imel sem dokaj zalostno razmerje s punco, najbolj mucnih 3 leta mojega zivljenja, saj so bazirala na vsakodnevnem prerekanju, varanju, zanicevanju. Zacel sem se zapirati vase, najlepse mi je bilo ko sem bil v sobi sam, ko sem spal ali poslusal glasbo, ki me zna pomiriti in tudi ubiti. Nikoli nisem imel samomorilskih misli, se dandanes jih nimam, ceprav me starsi se zdaj ne spustijo iz rok, ter se se vedno obnasajo kot da sem nezrel 14 letni pubertetnik. Mama se je ze drugic locila, ocim je eden izmed vecjih podjetnikov, za kar tudi pripisujem nastalo situacijo. Pri njem se vse gleda skozi denar, cimvec se mora delati, ce se ne izkazes si samo popljuvan ter ti v obraz vrze vse stvari pri katerih je morda pomagal. Gledam druge prijatelje, ki imajo urejene odnose s svojimi druzinami, pa mi govorijo kako bi radi menjali, da bi oni bili jaz, pa se mi vcasih kar solze vlijejo na obraz. 

[trzinka]

Arwen ti je na pladnju servirala odgovor......

[Mali Mai]

Evo, javljam se po skoraj mesecu dni.

Rezultat ? Na istem kot prej.

Prezivela sva cudovit teden dni, dokler nisem enkrat zamudil po njo. 15 minut, sej ni vazno. Ponorela je. Od tistega dne dalje, jo je zmotilo vse, kricala je name, parkrat je sla pes od mene domov. 

Njene besede, kaj jo tako zelo moti, ker ji ne javljam (preko smsmov, klicev), kaj delam, ko nisva skupaj. Pomembne, in nepomembne stvari. Morda ima prav, saj sem navajen, da moje zivljenje imam za svoje, in ne skusam trpinciti drugih ljudi s svojimi problemi.  Moti jo zamujanje, moti jo moje nejavljanje. Sicer vedno ve, kje sem, ampak ker se ji takrat ne javljam, nastane problem.

Odlocila se je da bo praznike prezivela s kolegicami, zato sem jaz ostal doma. Za novo leto sem okoli 23 ure sel do mame, ker sem vedel da bom se zlomil, ce novo leto dozivim sam.  Od tam sem odsel k ocetu, ki zivi 5 kilometrov od mame, da bi iz hriba videl ognjemet. Na travniku pred hiso sem sam ostal se kaksno urco, ter premleval, razmisljal... Sej veste, kako hitro se izgubimo v mislih.
Ob cirka 1.10 minut dobim klic. Od nje. Trdi, da me je klicala ze vsaj 10krat, da stoji pred mojim stanovanjem, da misli da imam notri zensko, pa se ji zato ne javim in ne odprem vrat. Ker sem zelel, da me pocaka (ko je jezna ponavadi gre), sem se ji zlagal da sem v mestu in da pridem. Seveda sem od oceta do stanovanja rabil 25 minut, ko sem prisel tja, me je tam cakal razbit njen mobilni telefon, poskodovana roka (udarila je v zid), ter en kup zmerjanj. Nekako sem jo pomiril, povedal da sem bil pri ocetu, povedal tudi razlog zakaj sem rekel da sem v mestu, ampak njo je ta mala laz zlomila. Rekla mi je da mi ne verjame nicesar vec.

Cez dva dni je usoda hotela, da sem spet zamudil. Tokrat ne po lastni krivdi, ampak bilo je prepozno. Ni me hotela videti, naslednji dan me je cakalo sporocilo, da vec ne more. 

Spet sem tam, kjer sem bil na zacetku te teme.

Naj povem, da so se pravkar locili starsi moje bivse punce, s katero imam otroka, in to po 25 letih. Ona me prosi za pomoc, prav tako je tu otrok, ki me rabi, na drugi strani pa se zaradi tega dovolj ne posvecam novi punci. TO me ubija. Nikakor si ne morem splanirat dneva, ki traja "samo" 24 ur, da bi ga razdelil med vse, da bi vsi bili zadovoljni. Ne vem kako.  Ce se ne vidim z otrokom, me pece vest, saj vem da me rabi. Rad bi pomagal skozi bolecino bivsi punci, saj sma v res dobrih odnosih zaradi otroka, prav tako mi je hudo za njeno mamo, ki je tukaj zrtev, po drugi strani pa si zelim ves cas nameniti punci, ki ima obcutek, da je zaradi vsega tega prikrajsana za mene, za vse. Dam ji prav.

Zivim tudi tipicno "deprasto" zivljenje, dolgo spim, ponovi ne morem zaspati, ves dan sem lahko pred televizijo, nehal sem igrati nogomet, skartka, zdi se mi da tonem. Da se podira vse, kar sem "zgradil".

Veselo in srecno v letu 2010, prijatelji, ne pozabite, Mali Mai vas ima rad, in hvala da ste tukaj, da me vsaj vi poslusate.

[Aslan]

Mali Maj ... želim ti da ti leto 2010 prinese kaj lepega, da najdeš veselje in smeh.

Sori ampak tale tvoja deklina ni uravnovešana.
Nezdravi odnosi nas pahnejo (ker smo še toliko bolj ranljivi) v depresijo, anksioznost...
Takele delat res ni normalno, razbit gsm, ranjena roka...

Če prav razumem se ji ne javljaš sam od sebe?
Ali ji ne dviguješ gsm če te pokliče?
Tukaj nisem najbolje razbralaiz napisanega.

Mali Maj OTROK je izjemno bogastvo.
Lepo je da ga redno videvaš, da sta skupaj..da si "očka" ...
Tudi odnos z njegovo mami je pomemben za otroka - otrok je srečen če sta starša prijatelja.
Tako da je lepo brat, da imaš fajn odnose z njegovo mami in tudi njeno družino.

Veš bolje je biti samski in živet umireno in srečno kot biti v vezi, ki te psihično uničuje.
Probaj čim več delat na sebi - na neodvisnosti od svojih staršev, na uresničevanju svojih potreb.
Bodi tam kjer si želiš biti in ne tam kjer "moraš" biti.

[Yang]

Nevem, taja, ne znam ti odgovorit. Brez nje sem... nevem, nihce.
Pravkar sem si nabavil knjige Sanje Rozman, morda bo bolje ce ti odgovorim ko jih preberem ?

Si prebral knjigo?

Odvisnost od odnosov - tipična; obsedenost s partnerjem, strah pred izgubo "droge" (partnerja), ki ga za nobeno ceno ne smemo izgubiti iz rok in zato tako hudo nadziranje, ljubosumnost, posesivnost:

Prezivela sva cudovit teden dni, dokler nisem enkrat zamudil po njo. 15 minut, sej ni vazno. Ponorela je. Od tistega dne dalje, jo je zmotilo vse, kricala je name, parkrat je sla pes od mene domov. 
Njene besede, kaj jo tako zelo moti, ker ji ne javljam (preko smsmov, klicev), kaj delam, ko nisva skupaj. Pomembne, in nepomembne stvari. Morda ima prav, saj sem navajen, da moje zivljenje imam za svoje, in ne skusam trpinciti drugih ljudi s svojimi problemi.  Moti jo zamujanje, moti jo moje nejavljanje. Sicer vedno ve, kje sem, ampak ker se ji takrat ne javljam, nastane problem.

Za novo leto sem okoli 23 ure sel do mame, ker sem vedel da bom se zlomil, ce novo leto dozivim sam.  Od tam sem odsel k ocetu, ki zivi 5 kilometrov od mame, da bi iz hriba videl ognjemet. Na travniku pred hiso sem sam ostal se kaksno urco, ter premleval, razmisljal... Sej veste, kako hitro se izgubimo v mislih.
Ob cirka 1.10 minut dobim klic. Od nje. Trdi, da me je klicala ze vsaj 10krat, da stoji pred mojim stanovanjem, da misli da imam notri zensko, pa se ji zato ne javim in ne odprem vrat. Ker sem zelel, da me pocaka (ko je jezna ponavadi gre), sem se ji zlagal da sem v mestu in da pridem. Seveda sem od oceta do stanovanja rabil 25 minut, ko sem prisel tja, me je tam cakal razbit njen mobilni telefon, poskodovana roka (udarila je v zid), ter en kup zmerjanj. Nekako sem jo pomiril, povedal da sem bil pri ocetu, povedal tudi razlog zakaj sem rekel da sem v mestu, ampak njo je ta mala laz zlomila. Rekla mi je da mi ne verjame nicesar vec.

Cez dva dni je usoda hotela, da sem spet zamudil. Tokrat ne po lastni krivdi, ampak bilo je prepozno. Ni me hotela videti, naslednji dan me je cakalo sporocilo, da vec ne more. 

Spet sem tam, kjer sem bil na zacetku te teme.

[trzinka]

Se pridružujem Aslaninem mnenju. Taka reakcija dekleta se tudi meni ne zdi uravnovešena.

Tudi meni se zdi lepo , da imaš urejene odnose z otrokom in njeno mamico. T

[trzinka]

Me je kar prekinilo.

Svetujem ti, da najprej sebe spraviš v red, saj te takle odnos ne bo nikamor pripeljal, samo še globje se boš pogrezal. Premisli, če je to zdravo zate in kaj je bolje zate

[Mali Mai]

Naj povem, da danes dokoncno dvigujem roke od sebe. Vzel sem 4 Helexe, 0,25 mg, hotel sem se vsesti v avto in se odpeljati. Samo peljati, nic drugega. Do kod gre, bo slo. Pa ne morem.

Tega se ne da pozdraviti. Takega so me naredili in tak bom. Noben psihiater me ne bo pozdravil od obsedenosti z odnosi. Noben!

Grem popivat, in zivet moje gnilo zivljenje naprej.

Skoda da nimam jajc da bi zategno strik, navadna ženski spolni organ sem.

Dvigujem roke, dovolj je blo. Nikogar ni, da bi mu potozil o tezavah. Sam sem. DOma. V tej gnili lukni kletni. Sit vsega. Vseh prosenj, vseh dejanj. Za mene se danes konca.

[Arwen]

Noben psihiater me ne bo pozdravil od obsedenosti z odnosi. Noben! 

ja, brez tvojega lastnega truda pa res ne...

[zarja80]

Mali Mai!
Dokler bos vstrajal v takem odnosu,bos se zelo dalec od zivljenja.Morda bi raje dvignil roke od odnosa in se odlocil za sicer tezko pot k ozdravitvi?
Mislim,da se nas trenutno kar nekaj ubada s podobnimi mislimi,tezavami,...ampak pred nami je se celo zivljenje in ni vrag,da nam ne bi enkrat uspelo.

Mali Mai drzi se!

Objem,Zarja

[Daisy]

Mali Mai,  !

[trzinka]

a v popivanju boš pa našel rešitev??

[Aslan]

Tega se ne da pozdraviti. Takega so me naredili in tak bom. Noben psihiater me ne bo pozdravil od obsedenosti z odnosi. Noben!

Odvisnost od odnosa je ozdravljiva.
Pogoj je, da si TI pripravljen delati spremembe na sebi in hodit na redno psihoterapijo.
Simpl pravzaprav in ko narediš prvi korak si že na poti, odpre se ti čist novo obzorje...

[Mali Mai]

Kako zatret custva, da mi ne vdarja na jok pred otrokom? Mislim da otrok cuti in vsebolj opazam da si ne zeli biti z menoj.