Hipohonder, zelodec, rak, panicne motnje?

[StellaT]

Pozdravljeni,

tokrat pa tudi jaz ne morem vec. Obcutek imam, da se mi bo zmesalo.
Vedno sem bila zaskrbljena zaradi zdravja, ampak najhujse se je zacelo priblizno 5 let nazaj, ko sem imela hudo prometno nesreco. Vse se je dobro izslo, ampak prave tezave so se sele zacele.
Moja mama trpi za MS in pred 4 leti in pol sem imela obdobje, ko sem mislila, da imam MS tudi jaz. imela sem ze simptome (od mravljincev, krcev, glavobolov...). Po pogovoru z nevrologinjo, osebno zdravnico, mamo in se mnogimi ljudmi, me je to minilo. Naj se omenim, da sem mislila, da imam tudi ALS in druge obupne motnje.
Pol leta je bilo v redu, nato pa sem dobila grozne glavobole. Glava me je bolela VSAK DAN 6 mesecev. Bilo je grozno. Najprej so bile misli na anevrizme, potem pa sem si postavila diagnozo, da imam mozganski tumor. Zdravnica me je poslala na CT... Glava me je tako bolela, da sem mislila, da bom padla skupaj. Zdravnica mi je dala cipralex, poslala k psihologu, ampak ni nic pomagalo. Po CT-ju me je glava nehala boleti. Nehala sem tudi s cipralexom. Potem je bilo nekaj casa dobro.
Lani sem se prestrasila, da imam maligno melanom (imam veliko stevilo znamenjev). Sla sem k zdravnici, me je poslala k dermatologu, odstranil mi je eno znamenje (preventivno) in ni bilo nic.  Nehala sem s tem.
Letos sem ze mislila, da imam raka na jajcnikih, sem sla k ginekologu, je bilo vse v redu.

In zdaj?
ZELODEC. Grozno je. Zacelo se je s spahovanjem in bolecino zgoraj v hrbtu (kasneje sem ugotovila, da tam sploh ni zelodec, da me je hrbet bolel prevec zgoraj). Nekaj casa je bilo v redu, potem sem spet zapanicirala in zacel me je bolet zelodec (tokrat spredaj). Potem se trebuh, postala sem zaprta. Prebrala sem vse o raku na zelodcu,  crevesju in zacela dobivat vse simptome.  Zdravnica mi je rekla, da nic takega (ceprav nisem dala kri) in mi dala Controloc (ali nekaj takega). To zdaj jemljem in me zelodec sam ne boli vec toliko, prav tako me ne zgoraj na hrbtu. Zdaj, nimam pa apetita. Ne vem, ce ga nimam, ker me je strah, da se mi bo zacela hrana zatikat oz. me bo zacel takoj zelodec bolet (kar je znak raka na zelodcu).... ker najbrz me... Zdravnica me ze tako pozna, da me je dala na UZ trebuha, ki ga imam konec decembra...rekla je, da zato, da bom pomirjena.
Zadnje case ne vem vec, a je vse v moji glavi ali imam tokrat pa RES probleme?  Ampak to je bilo se pri vseh bolezenskih (psihosomatskih) stanjih, ki sem jih imela.

Ne morem se sprostit. Danes me ze malo boli glava in pocutim se omoticno... Razmisljam, ce sem se samo napishirala ali sem dejancno anemicna (ker krvavim iz zelodca in tega ne vem). Cele dneve se samo tipam po telesu.

Zdi se mi, da sem edina na svetu s temi problemi.

Pa ne vem, kaj me je pripeljalo do tega. nekateri mi pravijo, da imam PREVEC CASA za razmisljanje in da naj se bolj zaposlim. Ne razumejo pa, da sem zaposlena z diplomo, sluzbo, imam hobi, ki ga obozujem...ampak se vedno umes smuknem na internet in iscem simptome, se ukvarjam s statistiko, razmisljam, ce mam pa mogoce raka na trebusni slinavki...in se izjemno slabo pocutim.

KAJ NAJ NAREDIM?
Ne razumem vec. NMoram na antidepresive? Tako ne morem vec ziveti!!!!!!!
Imam druzino, ki jo imam rada in oni mene, je pa res, da je veliko stesa. Imam tudi partnerja, ki me ljubi in s katerim hocem druzino..

Vsako jutro se zbudim srecna, da nisem umrla in najprej pomislim, kaj me kaj boli..

Razmisljam, ce sem res tak hipohonder ali sem zdaj dejansko bolana

Prosim ne mi rect, da naj se bolj zaposlim, ker se ne morem. Lahko sem zraven najboljsi pravnik in najboljsa in ljubeca punca, ampak nad mano je ta oblak bolezni.

[StellaT]

Aja, naj se povem, da sem stara 26.

[Yang]

Stella poišči si pomoč: psihoterapijo.
S tem boš največ naredila da raziščeš in razrešiš svoje težave, ki ti onemogočajo normalno živeti.

Zdi se mi, da sem edina na svetu s temi problemi.

Nisi, nisi! Bolj kot misliš, da si edina, bolj velja, da se motiš in bolj drži, da jih je še veliko...
Pridi npr. na kakšno skupino za samopomoč in videla boš, da nisi edina, ki imaš psih. težave.

Prosim ne mi rect, da naj se bolj zaposlim, ker se ne morem.

Zakaj bi ti kdo rekel, da se moraš bolj zaposliti? To bi bil beg od težav in zanikanje problema.

[krasendan]

Čaw stella...

hmm tko nekak nisi edina, veš...tudi jaz sem mela take scenarije...rak tu, rak tam...kap me bo...al pa infarkt...tko po spisku...bolj kot sm se ukvarjala s temi boleznimi...več sm jih mela na sumu...izvidi pa bp zmer...

moje laično mnenje je, da ma zdravnica le prav, da gre za kej psihološkega...bi blo dobr po tej strani kej narest...sej ne pravim, da začni jest tablete, mogoče za začetek samo poskusi pri kakmu strokovnjaku, da vidiš zakaj točn se gre...

želodec hitro začne bolet pri psiholoških težavah...al pa tišči in boli v prsnem košu...al pa se najde kej druzga...recimo js mam otrplost v rokah in mravljince...grozljiv filing...ampak...lej vse se da...

js ti nam rekla, da se čimbolj zaposlit...bi ti pa rekla...da nehi surfat za podatki o boleznih, ki jih kurk maš...popolnoma izključi to brskanje...obvezno...

ko boš spet v hudičevem stanju...pa boš mela čas za brskanje po netu...pejt na youtube naprimer...pa si dej gor funny videos....al pa kej podobnega...pa se nasmej...pust želodcu nej te boli...sej bo nehal, ko se boš sprostila...no to je moj laični nasvet...

al pa kr tlele prid mal na forum...al pa v klepetalnico...znamo bit tut čist zabavni...hihi...

drži se...pa poroči kuko gre, ok?  

[StellaT]

Hvala obema.
Tole z zelodcem me bo resnicno umorilo. Takoj ko nekaj pojem, me zacne bolet v trebuhu (ceprav to nima nobene veze, ker tako hitro sploh dol ne more priti). Skos imam v mislih: KAJ CE JE TOKRAT RESNICNO KEJ? Kaj ce sem si priklicala raka?
Ne razumem vec... boli me tudi med prsmi...tam ni vec zelodca...zakaj me boli? pa me ne pece zgaga?

Ne morem vec tega delati sama sebi prav tako pa ne ljudem okoli mene, ki me imajo radi..

Katerega psihiatra? Nic ne vem o tem... Koliko casa cakas?

[asdf]

Stela tak ti bom povedu, sam sem že 2 mesca na cipralexu, nardil sem use možne preiskave, CT glave, UZ srca 2x, UZ abdoma, spahuje se mi ful kot tebi, glavobole imam, stiska me v zadnem delu glave me prau tko drži, tko da sem stalno v paniki za anevrizmo ubistvu, danes me je tko zbodlo v glavi da sem mislu da je že žila počla to se zgodi vsak dan, polek tega me še tišči v prsih neka bolečina čudna tko da sem še v paniki za srce ki je po UZ kardiološkem mnenju zdravo, tudi meni so preventivno odstranili znamenje, nasledni mesec mi bodo še 2, fizično usi pravijo da sem zdrav, samo js se počutim kot da bom vsak čas adijo, baje vse to lahka dela psiha, čeprav js tega še kr ne morem verjet in dokler ne bom šeu na psihoterapijo tut ne bom pomojem tega verjel, ker že 2 mesca jemlem cipralex AD in je samo še slabše, tko da se morem nasledni teden zmenit s psih za termin da se dobiva. Mal sem skeptičen glede pishoterapije, ker dvomim da lahka kdo men ta strah odstrani, sploh za anevrizmo

[trzinka]

Adsf, ti nimaš nobene anevrizme. Enostavno svojim mislim ne dovoliš, da ti vsi možni zdravniški pregledi in naši nasveti pomagajo pri spreminjanju vzorcev. Če boš takole mislil tudi o pomoči psihoterapije, potem zagotovo mislim, da si želiš biti bolan, ker sam iščeš bolezen, ki je v bistvu ni. Resno imaš težave, ampak ne fizične. Do sedaj nisi popolnoma nič naredil zase, razen jemanja Adjev, pa še te si na svojo roko nižal z dozo, kar nebi smel, brez posvetovanja z zdravnikom.

Stella,
verjemi mi, da sem bila lani ob takem času popolnoma enaka. Ampak do pikice!!! Ta neznosni strah pred rakastimi obolenji in infarktom, in prisotnih še mali milijon drugih strahov.
Mama mi je zbolela lani za rakom na črevesju. Od šoka sem padla najprej v depresijo (s tem, da sem že od otroštva anksiozna in imam tri leta panične napade), se pravi ta grozni strah me je dobesedno pokopal, da nisem mogla več funkcionirati.
Pri sebi sem našla kri na blatu in prva misel, imam raka na črevesju. Vsi simptomi so mi udarili ven. Ko sem opravila kolonoskopijo, sem prešaltala na drugo bolezen itn.
Žalostno in zelo boleče za psiho. Od samega strahu in panike in depresije so bile bolečine po vsem telesu tako hude, ni da ni. V glavi stalno črni scenariji, misel, da se mi bo utrgalo.
Opravila sem tudi pregled gastroskopije, zaradi iste misli, rak na želodcu.

Naše misli so res čudne, sploh pa ko jih ne moremo več nadzirati. Toplo ti priporočam čimprej obisk pri psihiatru in nadaljne zdravljenje z Adji ali pa če jih zavračaš obvezno s psihoterapijami, lahko pa oboje istočasno, kar je še bolje. Se boš sama odločila.
Jaz sem se otepala ADjev, vendar je prišlo tako daleč, da nisem videla drugega izhoda in sedaj sem hvaležna za njih. Spravili so me iz najhujše more, kar sem jih kdaj doživela. Seveda so le bergla pri ozdravitvi. Veliko moramo narediti sami, se pravi sproščanje, izhodi v naravo, telovadba, druženje, branje, kakšne druge zaposlitve, tudi pospravljanje....

Ne čakaj na rešitev, ker ne bo sama prišla! Drži se

[asdf]

trzinka, dozo mi je zmanjšala psih., nardil sem nekaj, hodim vsak dan na sprehod, ko prej nikol nisem, spremenil prehrano in prej hodim spat 10ih, prej ob 2eh ali 1ih zjutri, to se mi zdijo kar korenitne spremembe vsaj za mene.

[trzinka]

 , še bo treba delat, jaz že eno leto, pa še plavam ven

[trzinka]

trzinka, dozo mi je zmanjšala psih., nardil sem nekaj, hodim vsak dan na sprehod, ko prej nikol nisem, spremenil prehrano in prej hodim spat 10ih, prej ob 2eh ali 1ih zjutri, to se mi zdijo kar korenitne spremembe vsaj za mene.

kaj ti je pa sploh psihiatrinja povedala o tvoji diagnozi, o tvojih mislih...

V dveh mesecih še niso neke spremembe vidne, meni se je res poznalo nekje po šestih, pa sem spet dol padla in sem se pobrala. Grem naprej in se ne dam!


Počakaj še malo glede zdravil, če ne, se ponovno posvetuj z njo

[Janja]

Asdf, velikokrat si me ziritiral s svojimi izjavami in to sem ti tudi pokazala.   Sedaj pa te moram pohvaliti, res si že veliko naredil, vendar sedaj ne odnehaj. Delaj to še naprej in tudi s Trzinko se strinjam, da bo treba še delati. Poizkusi tudi to, da ne iščeš več novih simptomov, ampak se osredotoči na sproščanje in na dejavnosti, ki te pomirjajo.

[lesina]

stellaT imaš identične simptome kot sem jih imela jaz. Ampak čisto isto, do pikice!!! Pred 14-imi dnevi me je začelo boleti na predelu želodca ampak to tako močno, da nisem mogla hodit, se premikat in sem zelo težko dihala... Bolečina je bila taka topa ampak močna in je sevala v cel predel desne strani trupa. Izvenela je po treh dneh.
To kar si pa rekla da te je bolelo zadaj na hrbtu se je pa meni tudi dogajalo samo da me na trenutek zaboli na desni lopatici ( zadnji del prsnega koša ) in to pride taki čuden občutek bolečine, ki hkrati ko stisne tu zadaj zaskeli še v desni nosnici  in zmeraj mislim, da je nekaj na pljučih in da ne morem dihat. Sam če pa se pritisnem na del lopatice pa pod prsti začutim razbolelo mišico, tako da je to samo to.
bolečine v prnem košu sem tudi imela in sicer me je stiskalo, skelelo, imela sem krče ( npr. v prsnici so bili trije krči en za drugim potem pa mir ). Občutek je bil, kot da bi mi nekaj zaplahutalo znotraj prsnice. Me pa še vsake toliko zaskeli kjerkoli v telesu ( najpogosteje na področju prsnega koša ) in sicer je občutek kot da me krč trga po žili ( drugače ne znam opisati ).Pa seveda ti simptomi ko še lahko izdihneš sapo a potem se ti zazdi da je več ne moreš vdihniti...In podobno. ampak mine, saj so vse že poznani simptomi in vem da ne pripadajo nobeni bolezni. sem pa tudi jaz bila hipohonder ( mogoče sem še malo, ko pomislim da imam sigurno to al pa ono bolezen, ampak takoj ko na to pomislim jo tudi odmislim, ker me ne more boleti in skeleti celo telo ) saj sem vsak simptom, bolezen al pa karkoli sem slišala prevzela na sebe in ko sem se pozanimala o določeni bolezni, sem psihično ugotavljala ali imam tudi jaz vse te simptome.

[StellaT]

Živijo,

hvala za vse odgovore! 
Odkar sem nazadnje pisala, sem razvila še nekaj simptomov. Med drugim sem morala na letalo in 2 uri psihirala o anevrizmah.
V ponedeljek grem k zdravnici in se bom z njo pogovorila tudi o napotnici za psihiatra. Zanima me, koliko so čakalne dobe? Pa ali dodatno zavarovanje krije psihiatra ali ne? Gledala sem po netu in cene so tam okoli 100 evrov, če plačaš sam, kar si pa ne morem privoščiti.

[trzinka]

Ne vem, od kod si. Na polikliniki te sprejmejo takoj, tudi brez napotnice, če se res zelo grozno počutiš. Kar se tiče psihoterapij in ne psihiatrov so pa različne cene in je treba malce pobrskati in povprašati.

[StellaT]

Lj. Ne, ne bom šla na polikliniko, ker lahko še mal potrpim glede tega.

Torej psihiatra se ne da dobit na napotnico, je zmeraj samoplačniško?

[asdf]

js sem dobil psihiatra in psihologa(KVT) na napotnico hvala bogu

[trzinka]

Seveda se da dobit psihiater na napotnico, v zdravstvenih ustanovah in pri tistih , ki imajo na koncesijo. Psihoterapevti pa so večinoma samoplačniško.

[Tadeja40]

Draga Stella
To so psihične motnje, ker predvidevaš oz. si misliš, da imaš kakšno bolezen. Temu psihiatri rečejo namišljeni bolnik. Roko ti polagam na srce, da greš, do psihiatra in mu poveš tvoje težave, verjemi mi, da ti bo pomagal pa čeprav z tabletami kemija a ne....  Kar se tiče napotnice za psihiatra sploh ne rabiš tam, kje živiš in imaste psihiatra samo pokliči in se naroči kakšna je čakalna doba je odvisno od mesta oz. kraja, kje živiš. Pri nas vem, da je čakalna doba pri taboljšem psihiatru 3. mesece..... Za eno psihiatrinjo vem, da čakaš tri tedne, do enega meseca, ampak je psihiatrinja za NIČ. Jaz, ko sem bila pri mojemu psihiatru sem mu povedala, da ga ne bi veliko zadrževala, ker ima gužvo, rekel mi je, da nič hudega, da bo podaljšal delovni čas, da on je tam, da me posluša... Če bi bil kateri drugi psihiater se bi mu silno mudilo samo, da čim prej konča delo. Naš psihiater pa dela včasih celo, do 23 ure, ker toliko pacientov ima, je pa res, da dela 3x na teden, ker ni iz našega konca. No, sedaj sem skrenala z teme....
Stella nikakor si ne mislisi edina, tdi jazse mela podobne tvojimi težavami samo v lažji obliki. Vseskozi sem mislila, da se mi bo zmešalo, da sem bolna, da me bo kap, da me boli ne vem še kaj, bilo je pa vse bp. Jaz včasih sploh jesti nisem mogla, ker sem imela občutek, da se bom zadavila, imela sem komaj 42 kg oblečena v zimske cunje in še torbico zraven. Torej koliko sem kilogramov imela? Sploh se nisem rada tehtala, ker sem se še dodatno sekirala, ker sem hujšala, vsepovsod na izvidih mi je pisalo pacientka je podhranjena. Meni je to grenilo življenje. Potem hvala bogu sem se začela rediti kot kvas in sem v treh mesecih dobila dobrih 25kg. Joj kakšna sreča je bila, ful sem bila srečna in to težo imam še sedaj, ki mi ful paše tako, da sedaj nisem šla nič gor. Malce me skrbi, ker jemljem ena AD. in sem shujšala za cca. 3 do 4kg saj se ne upam stopiti na tehnico, ker sem rajši debela kot suha... Imam 70kg. in kadar se pogledam v ogledalo vedno si mislim, da sem tako suha kot sem bila, ker to mi je ostalo v glavi in še danes se bojim, da bi bila še kdaj takšna... Bog ne daj....

Imela sem pa eno znanko, ki je 20let govorila, da ima raka na črevesju in ga je preklicala in ga je dobila in je ni več med nami tako, da mislim, da bolezen lahko tudi prikličeš.. Jaz ti želim vse dobro in upajmo, da se bomo kdaj izvlekli iz te hude godlje.
lp, 

[trzinka]

Stella, kako si

[evaN]

Ja, tudi jaz spadam med hipohonder (vsaj upam, da nisem res kaj bolna). Najprej se je začelo z MS (dobila sem občutek, da mi mravljinčijo roke in da imam neke čudne pekoče bolečine po vsem telesu). Pisala sem na MS forum in tam so me še dodatno prestrašili, da moram nujno it na pregled. To me je spravilo v obup in sem sem šla k zdravniku, ki mi je dal antidepresive. Ker sem vedno na netu, sem pregledala vse stranske učinke in potem sem jih tudi dobila. V petek imam nevrologa in se tako bojim, da so se mi simptomi še poslabšali. Brez helexa skoraj ne morem živeti, ker se že zjutraj zbudim vsa v paniki, da bom postala invalid in da bom potem umrla. Naj povem, da sem bila nekoč že bolna (nevrološka bolezen, ki se je rešila po operaciji) in se teh nevroloških zadev bojim kot samega hudiča. Sedaj imam eden in edini simptom: trzajo mi veke (tu in tam) in trza mi desna roka pri komolcu (to pa večinoma v službi, ker sem ves dan za računalnikom – ko držim roko na miški, čutim to trzanje – zvečer pa me celo boli) … No, v glavnem – sem v tooootalni paniki in se bojim, bojim bojim.
Z AD-ji sem prekinila, ker se mi je zdelo, da mi delajo več škode kot koristi – jemala sem zoloft – katastrofalno!!!
Naj povem tudi, da je v službi zelo zelo zelo stresno, da je veliko mobinga, poniževanj in vedno nas držijo na tem, da nas bodo odpustili (imam pa kredit za bajto?!) Skratka – cela štala, po domače … ))
No, upam, da bom zdržala ta grozljivi petek, ko bom morala v bolnico – se bojim, bojim, bojim in  s tem si še dodatno slabšam stanje.
uf.
aja, še to – želodec: tudi mene to zelo boli, tudi zgago imam in tudi v prsnem košu boli  -  sem bila že na gastro in dejansko imam neko zadevico, ki pa je v celoti povezana s prehrano – skratka, paziti moram, kar jem. Pa tudi pri želodčku se poznajo ta hudo živčna obdobja. uf. No, malo sem se zjamrala in sedaj mi je bolje. To trzanje pa me spravlja ob živce in še bolj trzam... groza.
Lepo pozdravljeni!