Zgodbe o uspehu

[UrosBuros]

Malce sem skeptičen, ker bom najbrž začel z jemanjem AD-ja in me zanima, če poznate koga, (morda ste to sami) ki se je povsem rešil panične motje in danes brez kakršnihkoli zdravil uspeva v življenju. Namreč zelo me stisne, ko vidim, da eni po več let jejo AD-je. Pa saj potem ne moreš reči, da si zdrav, tudi, če se dobro počutiš, saj potrebuješ za to, da se počutiš tako, kot nekdo drug tablete? Bojim se tudi zaradi spolnosti. Kako naj sploh začnem na novo s kakšno punco, če niti osnovih stvari ne morem uštimat? Sori za mogoče malce negativna vprašanja, ampak ta me trenutno matrajo.

LP, Uroš

[Aslan]

Sama sem z AD uspešno in hitro ustavila panične napade.
Jemala sem jih skoraj 2 leti (2 tableti Paroxata), saj je bil to priporočen tretma.
Ostal pa mi je dolgotrajen strah pred paniko, kar je tudi bilo po svoje zavora za "normalno življenje".
Lotila sem se KVT psihoterapije in sem se prebila tudi čez te strahove.

Eno leto sem bila brez AD. Vse Ok.
Ostal je strah "kaj pa če " kar pride panični napad..izogibanje določenim situacijam je ostalo...
Kar bi s psihoterapijo zagotovo počasi odpravila.

Žal so mi hudo stresni življenjski dogodki samo v mesecu in pol "vrnili" paniko, tesnobo.
Ta isti razlog mi je povzročil paniko že prvič. ... torej sem vedela "ZAKAJ" je prišla nazaj.

Ponovno sem se vrnila na AD, če sem želela "živeti normalno" ampak samo do takšne doze
(1/2 Cipelexa), da je bilo počutje tako, da sem "normalno" funkcionirala. Na tej dozi sem sedaj 10 mesecev.

Vzpredno s tem sem tokrat korenito spremenila SEBE in SVOJE ŽIVLJENJE.
(psihoterapija, zavedanje sebe in svojih potreb, želja, vrednot, odnos do sebe, ločitev...)
In počutje je izjemno OK, pristno dobro počutje, notranji mir....
Tista polovička Cipralexa je bolj "varovaka" kot pa "zdravilo".

Kar se tiče želje po spolnosti ... pri 2 Paroxatih res dokaj zmanjša željo, ni pa nemogoče imet odnosa.
Dlje traja do orgazma (kar bo ženskam všeč)...Pri nizki dozi AD pa je vse ok z libidom....

[UrosBuros]

Ja vidš sej tega se najbolj bojim. To nehavanje z zdravili, pa se spet pojav, pa ti najbrž vse dol pade, pa spet začenjanje, nikol nisi čist ok...

[Aslan]

Če ješ samo AD in čakaš, da boš od zdravil "srečen" to ni OK.
Ko pa začneš spoznavat sebe, spreminjat sebe in živet na način kot si želiš postane sreča stanje duha.

Ker so vzroki za paniko, depresijo različni...so tudi načini zdravljenja, trajanje zdravljenja različni...
Tudi to je en faktor kolko časa se ti zadeva vleče pred začetkom zdravljenja...
Kaj je bil sprožilec težav...
Itd...
Kompleksna zadeva, ki je drugačna od posameznika do posameznika.

[Onix]

Se strinjam z Aslan... ADji res niso neko čudežno zdravilo in pričakovati, da boš pač samo pojedel tablete in da boš potem zdrav je nerealno in tudi škodljivo... Treba je veliko delati na sebi, se izpostavljati, spreminjati miselne uzorce in seveda graditi na samospoštovanju. Tako da žal, ni čudežnih tabletk, ADjev namen je to, da ti da toliko moči, da si sposoben narediti spremembe v mišljenju in funkcioniranju. Ful je odvisno tudi od tega, kako huda bolezen sploh je, če je to le nekaj blažjega je možno tudi, da ADji povsem odpravijo paniko in tesnobo, če pa je bolezen bolj kompleksna pa je res treba veliko delati na sebi, da se stanje občutno izboljša. Nevem sicer kako hudo je pri tebi, ampak ti priporočam, da se pozanimaš za psihoterapijo, KVT je pomoje najbolj učinkovita pri panikah, pa ne mislit, da se ne da zmagati proti anksi, ampak je pa kr težek boj, ampak se splača potrudit . Drži se, pa mal poročaj kako ti gre ok? 

[UrosBuros]

Ja sej štekam in vem vse, kar sta napisala, samo nisem pa še nikjer prebral, da bi se kdo popolnoma rešil tablet, pa tudi, če zelo zelo dela na sebi. Če bi to od nekoga slišal, bi mi dalo dodaten zagon, da bo enkrat vse kul in bi se še bolj trudil.

[Arwen]

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,5862.0.html

[Aslan]

Ja sej štekam in vem vse, kar sta napisala, samo nisem pa še nikjer prebral, da bi se kdo popolnoma rešil tablet, pa tudi, če zelo zelo dela na sebi. Če bi to od nekoga slišal, bi mi dalo dodaten zagon, da bo enkrat vse kul in bi se še bolj trudil.

Jaz jih poznam. AD so jemali nekaj časa u svojem življenju in potem ne več.
Sprožilna situacija je minila...okrepili so samozvest, se naučili postavit se zase, spremenili nekaj vzorcev...

Nikoli NIHČE ne ve kaj ga čaka jutri....
Vsakdo lahko pade u depresijo, vsakdo lahko zboli za rakom, vsakega lahko kap.
Življenje nima garancije.
Vse kar imaš je TUKAJ in ZDAJ...in zato živi polno ta trenutek, ki je tvoj in nanj lahko vplivaš.
Z AD ali brez...ni pomembno, šteje to, da živiš KAKOVOSTNo življenje.

[UrosBuros]

 

[Onix]

Aslan se nebi mogel bolj strinjati  .

[pupika]

arwen je prilimala eno malce starejše sporočilo iz tega foruma. Sem videla, da sem takrat v začetku leta 2008 napisala, da se trudim in upam, da mi bo uspelo enkrat premegati depro in ankso.
No, in če ti bo kaj v vzpodbudo Uros, ti povem, da se mi zdi da mi je uspelo. Mineva drugi (ali pa že tretji??) mesec kar sem popolnoma brez tablet. prišel je tudi december, mesec ki mi je v vsem letu najbolj grozen in sem se vsako leto znova bala.
Danes se ga ne bojim več. In sedaj uživam decemberske dni, in imam se fino.

[trzinka]

Pupika

[Onix]

Pupika bravo!! Lepo je slišati, da si OK  

[Anchi]

UrosBuros,
jaz sem svojo zadnjo tableto antidepresiva pojedla junija 2008, torej sem eno leto in pol brez in (trkat na les) nič ne kaže na to, da bi jih morala jemati. Na njih sem bila nekaj več kot 2 leti. Sicer mi je od panične motnje ostal še kak strahec, pa gre vse lepo mimo in vem, da bom vse še predelala. Živim normalno, delam, na faksu zabušavam in pred kratim sem se s fantom preselila na svoje (kar je zame res velika reč, glede na to, da med trajanejm moje panike nisem prenesla, če sem bila stran od mame več kot toliko...).

Kot so rekli že pred mano, ključ je v tem kar počneš poleg tega, da jemlješ zdravila. Prva stvar, ki se je moraš naučiti je ta, da se ne obremenjuješ (oz. čim manj) s strahovi, ki morda so, morda niso resnični. Da se naučiš prečkati most, komaj ko prideš do njega in ne vnaprej delat doktoratov o vseh katastrofah, ki lahko zrušijo most, ko si na njem in vseh poškodbah, ki jih lahko dobiš. Taka miselna telovadba ti ne prinese niti ene same prednosti, slabosti pa veliko. To počneš zdaj ti, ko se vnaprej vidiš v črnih situacijah z hipotetično punco. Na tak način postajaš slabe volje, zagrenjen, depresiven in tesnoben. Pri tvoji težavi ti takšno počutje ne koristi.

Veliko večja verjetnost je, da boš, kot veliko število ljudi na antidepresivih, z morebitno punco vse lepo opravil (in opravljal ). Tako je z večino izmed naših strahov; ko pridemo do njih in jih premagamo si mislimo, kakšna škoda, da smo se toliko časa presekirali in preživcirali zaradi tega, ker stvar lepo zmoremo.


Drugače pa moraš po zgodbe o uspehu v podforum z naslovom Vesele misli in osebni uspehi, kjer boš našel tudi zgodbe kot so te:
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,2611.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,3142.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,3940.0.html

Na forumu je takih zgodb resda manj, kot zgodb o strahovih in bolečini, ampak to je zato, ker ko se ljudje enkrat bolje počutijo ne pišejo več na forum. Ozdravijo in potem jih več ni.

[himiko]

UrosBuros, evo jaz pocasi cisto nehujem z adji, trenutn na 5 mg paroxata. Pa je bilo pred dvema letoma precej hudo - tudi na wc si nisem upala sama...

Tako da se vse DA.

Ce ima vsak od nas sicer svoj nacin, svojo pot in svoj cas zdravljenja, sta zaupanje in upanje univerzalna.

Drzi se
in vse dobro ti zelim!

Himiko

[UrosBuros]

Res hvala vsem