Spet slabo...:(

[Lado]

Da, vsakdo ima svoj križ, pa čeprav na izven ne izgleda tako. Nič ne pomaga. Treba si ga je naprtiti in ga nositi.

[Maycha]

Ja, Arwen Coprnica in Lado, se strinjam...to je samo pač tisti občutek, da se okrog tebe ljudje veselijo, ti pa se v sebi bojuješ sam s seboj.

No...upanje, da bo bolje, še vedno obstaja...

Lp,

Maycha

[Maycha]

Kako tečen, nezanimiv, dolgočasen dan...ko bi srce moralo sijati, pa je polno strahu...v telesu vlada nemir in prihodnost se zdi tako črna, slaba...Zakaj? Zakaj? Zakaj?

No, ne bom vas preveč morila s svojim počutjem...

Lep in vesel božični večer vsem 

[trzinka]

Mayycha, samo vreme je tako žalostno, sivo... Vpliva na naše razpoloženje.
Jaz si takrat v stanovanju prižgem vse luči, si nastavim naglas glasbo in pričnem pospravljati, ali pa se zamotim s čim drugim.

Jutri bo lepši dan

[Maycha]

Ohjejej...saj to ni res...kot da nimam že dovolj težav, sem zdaj še zbolela...
Zgleda, da se me vztrajno drži smola...  

Posledično je depresivnost še večja, strah pred izgubo razuma in občutki nerealnosti me še kar spremljajo...

Tako si želim sama sebe spet sestaviti v funkcionalno celoto, pa mi preveč ne uspeva...

Lep pozdrav vsem

[Janja]

Posledično je depresivnost še večja, strah pred izgubo razuma in občutki nerealnosti me še kar spremljajo...

Maycha, saj veš, da so to samo misli. Ali si poizkusila s kakšno tehniko sproščanja? Poizkusi, če še nisi. Res ti priporočam to. Boš videla, vse bo še O.K..

[Maycha]

Hey,

Janja, poskušam se maksimalno skoncentrirati pri avtogenem treningu...Ležim na postelji in skušam misli usmeriti na svoje telo, dihanje...vendar je težko. Ravno takrat mi te misli spet nagajajo. 

Mogoče bo trajalo nekaj časa, da mi ta tehnika uspe.

Hvala Janja za prijazne besede 

[trzinka]

Maycha, tukaj moraš tudi vztrajati, toliko časa dokler ti ne uspe. Na začetku misli precej uhajajo, jih moraš z AT natrenirati, zato se pa tudi reče trening

Vem, da ti bo uspelo

[Maycha]

Kako je lepo, če nekdo verjame vate...hvala, trzinka   

Zanima me, če je potrebno po ponovnem začetku jemanja AD (konkretno Paroxat) spet čakati določen čas, da začne delovati v polni meri? Po dobrih štirih letih jemanja, sem bila tako rekoč že na nuli, sedaj pa spet jemljem, vendar se čudim, da ni veliko bolje... Ne vem ali to pomeni, da je premajhna doza ali da je potrebno še počakati...čudno, ker mi je Paroxat vedno zelo pomagal, tako da sem bila minula štiri leta super.


Lp

[trzinka]

Kaj pa pravi zdravnik, ki ti je predpisal Paroxat? Jaz še nisem nikoli ponovno jemala, ker še nisem nehala jemat AD. Koliko časa sedaj ponovno jemlješ?
Mislim, da se mora telo zopet prilagoditi in sprejeti novo dozo, višjo dozo. Po moje je tako, kot , da bi štartala od začetka.

[Maycha]

Zdaj jemljem eno tableto Paroxata vsak večer in sicer natanko 18 dni. Pred tem pa sem kak teden jemala polovičko, da pač nisem takoj ponovno začela s celo tableto.
Psihiatrinja je rekla, da bi naj Paroxat na tesnobo takoj deloval - torej že naslednji dan, ko ga vzameš. 
Morda je malo bolje, vendar kakšnega občutnega izboljšanja ne opazim.
Ves dan je v meni neka nervoza, anksioznost, strah pred hospitalizacijo, norostjo, itd.
Čutim, da nisem "prava"...tudi, če se česa lotim, sem v sebi nemirna...
Dopovedujem si, da je to povsem brez smisla, da nimam razlogov, ampak vrag ne mine...=/
Vsak večer grem spat z upanjem, da bo drugi dan spet vse ok...pa še kar ni...

[Slavka]

Maycha, morda traja malo dlje, da ti ADji ponovno primejo. Jaz sem poleti začela z zmanjševanjem  ADja Asentra in sicer po priporočilu mojega psih. Ker sem imela hude odtegnitvene simptome, vrtoglavico in derealizacijo, sem želela spet štartati s celo tableto (zmanjševala sva tako, da sem 2x na teden vzela polovico, druge dni pa celo tableto, kar sploh ni bilo neko hudo zmanjševanje) in moj psih.je rekel, da bo po trajalo le kakšen teden, da bom spet o.k. Ampak je trajalo kar nekaj časa, da so ADji spet prijeli in ne le en teden.
Vendar ves čas sem vedela, da bo enkrat o.k. in tako bo tudi pri tebi. Probaj vsak dan preživeti čimmanj stresno, zamoti se s čim (jaz sem brala knjige), pa čakaj, da ti AD prime. In prišel bo tudi tisti dan, ko boš spet SUPER! Želim ti, da pride čimprej! 

[trzinka]

Maycha, tudi jaz sem štela dneve...neskončno dolgi so bili in vsak danj bolj boleči. Potem pa  :wav:kar naenkrat izboljšanje, pa spet padec, pa spet bolje in vsakič bolje, pa spet........
Mučno je čakati dan , ko bo...., ampak bo

[Arnika]

Maycha, se najdem v tvoji zgodbi ... Tudi mene ves čas spremljata tesnoba in depresija, zdaj med temi prazniki se dobesedno vlačim iz dneva v dan, tja pa sem me kakšen dogodek spravi v malo boljše stanje, sicer pa samo čakam, da dan mine in končno pride večer, ko se končno sprostim, ko se lahko uležem v posteljo, preberem nekaj strani knjige in začutim tisto blaženo zapiranje oči in potonem v spanec. Sicer pa se trudim hoditi na sprehode, tudi večkrat na dan. Tudi če ni trenutno bolje, vsaj hodim z zavestjo, da mi na dolgi rok zagotovo pomaga. Kamenček na kamenček, pa bo grad. In nekoč bom v njem kraljevala JAZ. 
Sem ti vse to napisala zato, da boš vedela, da je nekje v tej mali deželici še nekdo, ki mu je v teh dneh težko. In zagotovo nisva edini. Meni je to v uteho, da nisem ena in edina v tej čorbi.
Objem 
Pogum, Maycha! 

[Maycha]

Slavka, trzinka in Arnika - hvala za vzpodbudne, tople besede. 
Če nekdo razume, kako mi je, mi to pomeni več kot sto zlatih gradov. Ko pa ti izreče kakšno vzpodbudno besedo, pa je to spet nova žlica energije za nov dan...

Morda je zdaj v teh prazničnih dneh res še huje...imam upanje, da bo v januarju bolje...ali pa tudi ne:(
Hudo je, ko se sprašujem, tuhtam, razmišljam zakaj se počutim anksiozno...če mi vsi govorijo, da nimam razlogov in sama vem, da res ne bi bilo treba. Dopovedujem si, da sem lahko sproščena...da bo jutri silvestrovo in se bomo pri fantu lepo imeli, da kmalu grem po muco, ki mi bo doma delala družbo...
Vendar me vseeno spremlja tesnoba, nekakšen občutek, da se ne morem povsem sprostiti in odgnati vsiljivih misli...

Arnika, tudi jaz sem v večernih urah boljše volje, nekoliko mirnejša, najsrečnejša pa ko grem spat...ker ko spim, ne trpim...

Eh, saj bo...skupaj smo močni! 

[Arnika]

Maycha, je že večer! 
Preživeli smo še en dan ...
Se ti je danes kaj lepega zgodilo? Pobrskaj po spominu ... karkoli, naj zgleda še tako majhno in neznatno. Če v sebi nosi lepoto, je pomembno!
Prepričana sem, Maycha, da te bodo grde misli začele zapuščati. Ti govorim iz lastnih izkušenj. Res je, da sem zdaj zopet v krizi, ampak tolikokrat se mi je že zgodilo, da je tesnoba popustila, izginila, da sem spet začutila veselje, da živim in da sem se spet bila sposobna krohotati  , da ni vrag, da ne bi še tokrat. Veš kaj sem pogruntala? Se kar ponosna na tole     Če sem se že tolikokrat pobrala, to pomeni, da sem vendarle jaz močnejša od vseh teh strahov, ker če ne bi bila, se sploh pobrala ne bi že prvikrat, ko me je zadelo. Je tko? 
Kar pogumno! In če boš v kakšnem trenutku začutila, zaznala karkoli pozitivnega, se tega okleni z vsem, kar si. Izkoristi vsak dober trenutek in ga napihni. Pohvali se za vsak korakec, ki ti uspe. Ker ... tole, draga moja, je zate KORAK!
Objem!
In ... sladko spi. Zjutraj pa se zbudi v mirno, spokojno jutro. Ti iz srca želim. 

[Maycha]

Heyla

Arnika, točno tako...zelo pametno si to napisala! Se kar čuti, da si pozitivna oseba
Imaš prav - vsak večer bi si bilo pametno nekako "v mislih zabeležiti" vsak trenutek, dogodek, ki
ti je čez dan vlil vsaj malo zadovoljstva. In zanj moramo biti hvaležni.
Premalo se tudi zavedamo, da smo mi vendarle gospodarji svojih misli in teh naših strahov in da oni
nas ne morejo imeti v oblasti, če se jim sami ne pustimo! ...in na žalost se jim prevečkrat pustimo...
Ampak ni vrag, da nam ne bo uspelo...

Moj cilj v bližnji prihodnosti je nakup hišne muce in upam, da mi tudi ta prinese veselje...
...moram si čimbolj zapolniti dneve, ker imam občutek, da je moje življenje precej monotono in sivo...

Lep večer tudi tebi, Arnika in miren spanec  Pa sporoči še kaj, kako ti gre. 

[Arnika]

Dobro jutro! 
Kako si kaj? Jaz sem se zbudila dokaj umirjena, celo zajtrk mi je šel malo bolj v slast, kar je že ZELO DOBRO. Kmalu bom ... 
Mucka ti bo zagotovo popestrila in polepšala dneve. Zanjo boš skrbela, jo crkljala (in se zraven še ti    ), se z njo igrala, vračala ti bo ljubezen, ti predla v naročju, te tapljala s tačkami (mucine blazinice na tačkah so mi tako cute  )
Naredi si lep dan! Pa oglasi se še kaj?
 

[Maycha]

Heyla, 

jaz sem približno še vedno enako...se pa trudim, da si sama v sebi govorim, da bo bolje in da se vsiljivk ne rabim bati.

Včerajšnji silvestrski večer sem preživela v družbi fanta in lepo je bilo. Danes pa grem domov in nameravam si zapisati določene cilje za to leto...morda bo tudi lažje, ko bom svoje misli prelila na papir.

Razmišljala pa sem tudi, da bom najbrž spet kaj naslikala na platno, kot sem nekoč...no, če bo volja in moč

Moram se potruditi in sama sebe premagati...

Hvala za odgovor in skrb, Arnika ter zdravo, srečno leto 2010 tebi in vsem drugim sotrpinom

[Arnika]

Maycha, prideš še kdaj pokukat na forum? Kako si?