Prosim vas za nasvet...

[Aslan]

Ja, ta fant (nekako se mi ne zdi prav da bi obelodanila njegovo ime) je bil na AD, mogoče celo antipsihotikih-tega pa ne vem. Ampak mislim, da ni hodil na psihoterapijo-ampak je jedel samo AD in pač kolikor te psihiater naroči in 15min pogovora,recept in to je to.
Pa vem, da je imel doma probleme...Ampak psa je pa oboževal in je moglo bit res zelo, zelo hudo mu, da se je odločil umret. 

Žalostno je da ga ni več, samo le on je vedel KAJ ga žre...s čim se ne more soočiti, zakaj se ne želi boriti.
Praviš, da je imel rad svojega psa, seveda...ampak ko se človek odloča o takih zadevah je prištevnost dostikrat zožana le na tisto kar nas mori, nismo sposobni videti celotne slike življenja.
Zdravila imajo lahko stranske učinke, pri nekarerih se lahko poveča misel na samomor.

Prav to je to kar našemu zdravstvenemu sistemu še zelo manjka: psihoterapija, delo z človekom, pogovor, ki mu odpira nova obzorja, pokaže da ima v sebi moč za soočenje z težavami...
Zdravila so lahko zelo velika pomoč, lahko zelo nujna ... ampak vseeno 15 min pri psihatru je odločno premalo...da bi ljudje uvideli potrebo po spreminjanju sebe.

Anja poskrbi zase, odžaluj...ne potiskaj žalosti..izjokaj se...
Če bo trajalo dlje kot nekaj časa pa le poišči strokovno pomoč.
Da predelaš v sebi te misli, občutke, ki te obhajajo v vezi njega...za to je dovolj že nekaj srečanj z psihoterapevtom.

[Puhek]

Tadeja
Če si res poizskusila toliko veliko antidepresivov in ti ni nič pomagalo, potem očitno tako kot jaz spadaš v tisto tretjino pacientov, ki jim zdravila ne pomagajo. Razlog za to tiči v tem, da glavni krivec za depresijo sploh ni neravnovesje nevrotransmiterjev, kar velja za splošno prepričanje (tudi med damovci) pač pa nekaj povsem drugega. Antidepresivi zdravijo namreč nevrotransmiterje ter spodbujajo oz. zavirajo njihov nastanek (odvisno od tipa AD-ja), ker pa le-ti niso razlog za tvojo depresijo, ti seveda ta zdravila nič ne pomagajo.

Zadnjih nekaj let farmacevti intenzivno raziskujejo takoimenovane cirkadiane ritme, in ugotovili so da so le-ti moteni do te mere, kolikor je depresija intenzivna. Zato so leta 2006 razvili zdravilo, ki bi zdravilo cirkadiane ritme in izkazalo se je, da je obnova cirkadianih ritmov dejansko pozdravila veliko število pacientov z depresijo. Vse to je pripeljalo do nove teze, ki pravi da je glavni krivec depresije motnja v omenjenih ritmih in ne več deset let trajajoče prepričanje, ki pravi da je glavni krivec motnja v monoaminih (nevrotransmiterjih). Kakorkoli že, nihče ne ve natančo ali so moteni cirkadiani ritmi vzrok, ali pa le posledica pravega vzroka za depresijo s katero se soočač ti, jaz in ostali, dejstvo pa je, da zdravilo, ki so ga razvili za ta namen dejansko pomaga kjer ostala zdravila odpovejo. Jaz že nekaj mesecev spremljam to zdravilo, ki bo kmalu prišlo tudi v Slovenijo in računam na njegovo pomoč. Morda bi poizkusila z njim tudi ti?

O zdravilu je bilo že nekaj napisanega na naslovni strani in se imenuje Valdoxan. Pa še to. Poišči in odpravi vse vzroke, ki bi ti povzročali trpljenje. Nasilje, mobing.... Šele v zdraven okolju se človek zares začne zdraviti.

blagoslov

[Tadeja40]

Puhek, hvala za nasvet in za ta zdravila, bom omenila mojemu psihiatru. Res je, da ni AD. katere ne bi že poskušala, več ne vem kaj početi. Saj sem vse o sebi napisala že na prvi strani preberi si, če želiš. Odprla sem mojo temo.
Tudi tebi velik blagoslov 

[mucek]

Živjo Puhek

Prebrala sem tvoje težave in mi je prišlo na misel, da te vprašam, ali so ti pregledali delovanje nadledvične žleze. Ko so se pričele moje težave, je moja psihiatrinja najprej zahtevala pregled nadledvične žleze. Šele potem me je začela zdraviti z antidepresivi. Kolikor mi je pojasnila menda lahko slabo delovanje nadledvične žleze povzroča zelo slabo psihično stanje.

Drži se, želim ti vse dobro.
Mucek

[Puhek]

Živjo Puhek

Prebrala sem tvoje težave in mi je prišlo na misel, da te vprašam, ali so ti pregledali delovanje nadledvične žleze. Ko so se pričele moje težave, je moja psihiatrinja najprej zahtevala pregled nadledvične žleze. Šele potem me je začela zdraviti z antidepresivi. Kolikor mi je pojasnila menda lahko slabo delovanje nadledvične žleze povzroča zelo slabo psihično stanje.

Drži se, želim ti vse dobro.
Mucek

Hvala Mucek za nasvet. Bom omenil svojemu zdravniku, če me lahko pregleda še za tole.

pa lepe praznike ti želim

[Tadeja40]

Pozdravljen Puhek
Sem šla malo brati za ta zdravila, ki si jih ti omenjal za Valdoxsan in je že na našem tržišču že od marca 2009 saj tako piše, da so v Slo. tudi odobrili.
Tukaj preberi ti pošiljam link <http://www.emea.europa.eu/humandocs/Humans/EPAR/valdoxan/valdoxanR.htm>
Jutri itak moram klicati mojega psihiatra, da mu povem kako mi delujejo ta nova zdravila in ga bom vprašala za ta zdravila in ti sporočim. Kako si pa ti sedaj? Jaz še vedno brez volje brez vsega, sedela bi v kupu dreka sory ampak je tako zelo žalostno toda resnično nikoli pa nisem bila lene sorte sedaj sem, da bog pomagaj.... Očitam si, da nisem nič vredna itd. Da bi.... saj veš kaj?
Blagoslov tebi za tvoje zdravje....

p.s. Sedaj so me začele boleti še ledvide, še to rabim. Jao kaj ne bo vse mene doletelo. Imam urin zelo slab zato grem jutri v labaratorij na odvzem krvi in urina in bomo videli kaj bo.

[Puhek]

Pozdravljen Puhek
Sem šla malo brati za ta zdravila, ki si jih ti omenjal za Valdoxsan in je že na našem tržišču že od marca 2009 saj tako piše, da so v Slo. tudi odobrili.
Tukaj preberi ti pošiljam link <http://www.emea.europa.eu/humandocs/Humans/EPAR/valdoxan/valdoxanR.htm>
Jutri itak moram klicati mojega psihiatra, da mu povem kako mi delujejo ta nova zdravila in ga bom vprašala za ta zdravila in ti sporočim. Kako si pa ti sedaj? Jaz še vedno brez volje brez vsega, sedela bi v kupu dreka sory ampak je tako zelo žalostno toda resnično nikoli pa nisem bila lene sorte sedaj sem, da bog pomagaj.... Očitam si, da nisem nič vredna itd. Da bi.... saj veš kaj?
Blagoslov tebi za tvoje zdravje....

p.s. Sedaj so me začele boleti še ledvide, še to rabim. Jao kaj ne bo vse mene doletelo. Imam urin zelo slab zato grem jutri v labaratorij na odvzem krvi in urina in bomo videli kaj bo.

Oprosti Tadeja ker ti nisem takoj odgovoril, nisem bil na portalu že nekaj dni.
Veš kaj, jaz sem vprašal svojega psihiatra 2 meseca nazaj glede Valdoxana, in mi je odgovoril, da nič ne ve, da bi to zdravilo že bilo pri nas. Bom vesel, če mi ti sporočiš, če ti bo uspelo kaj izvedeti.

Drugače pa nima smisla, da si govoriš, da si lena ker sem siguren da nisi. Lenoba je res en težek extremen izraz, in pomeni, da res ne maraš dela, da ga pravzaprav sovražiš... To kar pa ti doživljaš je pa sigurno le posledica depresije in izčrpanosti. Ta ušiva bolezen ti šiba te misli in občutke, da nisi vredna in da si lena.... Meni se tudi dogaja, da si mislim kolk sem ničvreden...ampak to ni res.

Tisto pa rajši ne naredi, čeprav te razumem kako grozno zna depresija boleti. Ves ta brezup, zakaj odlašati v trpeljenju, ki mu ni videti konca...Na koncu te od tistega odvrača samo še misel, da ne bi prizadel svojih prijateljev ali sorodnikov.

Jaz se tolažim da bo tudi za mene prišel čas, ko bo depresija morala spokat svoje kovčke za zmeraj. Sigurno bojo pogruntali kakšno učinkovito zdravilo.

Kakšna zdravila pa sedaj jemlješ?

[martinca]

Začelo se mi je pred 7-imi leti in zadnja 4 leta se zdravim z antidepresivi. Poskusil sem z Cipralexom, Portalom, Edronaxom in sedaj z Wellbutrinom (1 leto), vendar se mi stanje ni nič spremenilo. Popolnoma sem izčrpan, zamorjen in depresiven.
....
 Nekaj tednov nazaj sem svojo psihiatrinjo parkrat prosil za menjavo zdravil, ker tako ne morem več naprej, pa mi še do sedaj ni ni javila, čeprav je obljubila, drugi psihiater, h kateremu občasno hodim, pa je rekel, da sumi da po vseh teh letih jemanja AD-ja in neučinkovitosti smatra, da to kar imam sploh ni depresija, ampak vse skupaj prihaja zaradi tega, ker se preveč sekiram.

Res se preveč sekiraš tako kot vsak depresiven, to  lahko reče vsak laik reče glede na dolgo zgodovino tvojega zdravljenja z AD in izpade smešen.   Preveč se sekirajo tudi ljudje brez depresije.

Če pa kaj takega reče psihiater, potem pa je to že prav zaskrbljujoča preproščina.     Bogve kaj je mislil s tem? Da si po svoji naravi pač depresivno-anksiozna osebnost, kar je neozdravljivo, ker je del tebe samega ? Taki ljudje morajo nekaj negativnega mleti, niso srečni, če niso nesrečni.

Glede Welbutrina ni nič hudega, če ni prijel, ker po izkušnjah dobro prime le ozkemu krogu ljudi, večini pa povzroča pogabljanje težav in se ga mora hitro opustiti in preiti na kaj drugega zaradi povzročenega poslabšanja s tem AD, v zvezi s tem nisi edini in tega ti ni treba prenašat...

Eno izmed zdravil ti vendar mora pomagat, saj niso vse možnosti izčrpane ! Če se ti stanje ni izboljšalo, zakaj nisi šel menjat, če si kljub jemanju AD stalno trpel?   

Ko se najde zate pravi AD, se samo vzdržuje stanje z njim. Ali pa 'starodobni' AD...

[Tadeja40]

Pozdravljen Puhek
Sem šla malo brati za ta zdravila, ki si jih ti omenjal za Valdoxsan in je že na našem tržišču že od marca 2009 saj tako piše, da so v Slo. tudi odobrili.
Tukaj preberi ti pošiljam link <http://www.emea.europa.eu/humandocs/Humans/EPAR/valdoxan/valdoxanR.htm>
Jutri itak moram klicati mojega psihiatra, da mu povem kako mi delujejo ta nova zdravila in ga bom vprašala za ta zdravila in ti sporočim. Kako si pa ti sedaj? Jaz še vedno brez volje brez vsega, sedela bi v kupu dreka sory ampak je tako zelo žalostno toda resnično nikoli pa nisem bila lene sorte sedaj sem, da bog pomagaj.... Očitam si, da nisem nič vredna itd. Da bi.... saj veš kaj?
Blagoslov tebi za tvoje zdravje....

p.s. Sedaj so me začele boleti še ledvide, še to rabim. Jao kaj ne bo vse mene doletelo. Imam urin zelo slab zato grem jutri v labaratorij na odvzem krvi in urina in bomo videli kaj bo.

Oprosti Tadeja ker ti nisem takoj odgovoril, nisem bil na portalu že nekaj dni.
Veš kaj, jaz sem vprašal svojega psihiatra 2 meseca nazaj glede Valdoxana, in mi je odgovoril, da nič ne ve, da bi to zdravilo že bilo pri nas. Bom vesel, če mi ti sporočiš, če ti bo uspelo kaj izvedeti.

Drugače pa nima smisla, da si govoriš, da si lena ker sem siguren da nisi. Lenoba je res en težek extremen izraz, in pomeni, da res ne maraš dela, da ga pravzaprav sovražiš... To kar pa ti doživljaš je pa sigurno le posledica depresije in izčrpanosti. Ta ušiva bolezen ti šiba te misli in občutke, da nisi vredna in da si lena.... Meni se tudi dogaja, da si mislim kolk sem ničvreden...ampak to ni res.

Tisto pa rajši ne naredi, čeprav te razumem kako grozno zna depresija boleti. Ves ta brezup, zakaj odlašati v trpeljenju, ki mu ni videti konca...Na koncu te od tistega odvrača samo še misel, da ne bi prizadel svojih prijateljev ali sorodnikov.

Jaz se tolažim da bo tudi za mene prišel čas, ko bo depresija morala spokat svoje kovčke za zmeraj. Sigurno bojo pogruntali kakšno učinkovito zdravilo.

Kakšna zdravila pa sedaj jemlješ?

Zdravo Puhek

No, da se ti tudi jaz oglasim. Sem takrat bila klicala mojega psihiatra in kot zanalašč je imel celi zdravstveni dom nekaj v okvari telefone in računalnike tako, da nisem nič govorila z njim, grem pa 5. januarja k njemu na pregled po teh terapijah, ki mi jih je dal na novo, ki še nikjer nisem zasledila, da bi kdo jemal takšna zdravila kot jih jemljem jaz.... Jaz trenutno jemljem Efectin ER 75mg. nato Depakine chrono 300mg. ter Lexsaurin po potrebi in Propranalol proti hitremu bitjemu srca. Opažam nič boljše, da bi mi bilo celo se počutim slabše. Sem čisto zamorjena, sem utrujena, nič se mi ne da, lahko bi sedela v kupu dreka pa se ne bi premaknila, ker včasih sploh nisem bila takšna delala sem kot vol, sedaj pa puf naenkrat tako.... Saj sem ti omenila potem se počutim manj vredna, da sem lena, da nisem dobra mati itd. Ker pri meni v kuhinji si lahko večkrat kaj povohal dobrega in okusnega pečenega peciva ali potice sedaj se mi pa nič ne ljubi. Sem naredila eno pecivo, ki mi je otrok govoril, da se mu tega peciva lušta, je pa res veliko dela okoli tega ampak sem mu spekla. Sedaj, ko gre Božič se pa pripravljam peči orehovo potico, pa kaj, ko malo delam in se utrudim kot, da bi hodila v planine. Ne vem no, predpisujem tudi to, da je krivo, ker imam včasih neznosne bolečine oz. boli me vsak dan cela hrbtenica, ker bi morala iti 2x na operacijo hrbtenice pa se zdravniki ne upajo delati op. pravijo, da lahko postanem 100% invalid, ker to je tako na zagulenem mestu pri vratnih vretencih. Pritiska mi na živec in potem včasih ne dobim dovolj kisika v možgane in celo so povfedali, da zaradi tega lahko človeku zalavfa, ker ne pride dovolj kisika v možgane. Jemljem pa protibolečinske kapljice Tramal, da sem se že kar navadila na njih oz. odvisna postala, če pa še to ne pomaga pa dobim infuzijo. Ti povem Puhek, da se vrtim v začaranem krogu in ne vidim izhoda. Ravno že tri dni opažam, da nisem naj boljša, nekaj me v prsih duši kot, da bi imela eno tono nekaj na prsih in notranji nemir imam. Jaz tega mojijm domačim ne povem, ker jih ne želim obremenjevati.... Drugače hvala bogu mož me podpira mi pomaga res nimam besed. Stara sem le 42 let, ko bi morala uživati jaz pa trpim in za sabo imam dobrih 28 let delovne dobe. Z petnajstim letom sem začela delati.... No, in sedaj me zdravje zafrkava. Ne vem več kam vse to pelje kam se naj obrnem.... Jaz ne morem biti več pametna, lahko sem samo še nora...
Kakšna zdravila pa ti Puhek jemlješ? Kako se pa ti nasplošno počutiš?
Lepe pozdrave in velik blagoslov za tvoje zdravje
Tadeja

[Puhek]

@Tadeja
Jaz trenutno jemljem Wellbutrin in nič drugega. Sem pa že jemal tudi 3 druge AD-je kot že verjetno veš.
Poznam tudi Propranolol. Jaz sem ga jemal namesto pomirjevala, ker sprosti mišice in te tako fizično umiri, čeprav je to zdravilo po mojem uradno za srce.

Čisto te razumem da se vrtiš v začaranem krogu. Jaz imam isti občutek. Poizkusil sem že vse "živo" pa skoraj nič učinka. In potem se res sprašujem, zakaj živeti...podaljševati trpljenje...

Zdi se mi, da je tebi še malo težje vse skupi, ker imaš še druge težave. Probaj vztrajati v Efektinu in mu daj možnost da ti pomaga. Če ne pa prešaltaj na kaj drugega.

Jaz v bistvu zase vem, da od antidepresivov ne bom več poizkusil nič drugega kot Valdoxan. Večina SSRI ad-jev preveč močno vpliva na spolnost, da sploh več ne moreš imeti normalnega sexa. Pa še na teži pridobiš mimgrede 10 kg. To pa zame ni sprejemljivo. Da o (ne)učinkovitosti ne govorim. Ostali ad-ji, ki pa niso serotoninski jih je pa tako malo, da sploh ni kaj izbire.

Sicer pa vedno bolj ugotavljam, kako zelo je depresija skrivnostna bolezen in koliko malega je o njej znano. Občutek imam, da je klele na forumu na desetine in desetine ljudi, ki se že leta ali celo desetletja zdravijo za depresijo, pa se mi zdi, da nobeden ni še zares ozdravel. Vsem nam se to kronično ponavlja v začaranem krogu.

To da imaš občutek, da si slaba mama, ker manj delaš ne pomeni da je to res. Vrednost človeka se po mojem mnenju ne sodi po intenziteti njegovih dejanj, ampak po plemenitosti in žrtvi, ki je za to potrebna. Eno samo samcato plemenito dejanje ljubezni, ki ga ti storiš svojim otrokom v tem težkem bolezenskem stanju te morda stane veliko več truda, kot bi te stalo 100x več podobnih dejanj v stanju, ko bi bila zdrava kot dren. In podobno velja tudi za mene.

Kako hecno je, ko eden depresivni tolaži drugega!!! Ne vem, ali je to tragikomično, ali pa že kar junaško vse skupaj.

[trzinka]

Kako hecno je, ko eden depresivni tolaži drugega!!! Ne vem, ali je to tragikomično, ali pa že kar junaško vse skupaj.


Ne strinjam se s tem, da je tukaj sploh kaj smešnega.Smatram, da lahko samo ljudje, ki so doživeli in doživljajo pravo , globoko depresijo in ne tisto na kakšen dan, znajo pomagati enakim sotrpinom.

Ko enkrat doživiš pravo depresijo, praktično sploh ne veš, kaj se s teboj dogaja, ker si totalno brez volje, moči in lahko vse dneve ležiš in vegetiraš in misliš, kako boš prekinil to trpljenje.

Zdrav človek, ki tega ni doživel, ne zna svetovati in razumeti!

Propranolol pa je zdravilo za pomirjanje hitrega bitja srca..., sem ga tudi sama jemala.

[Tadeja40]

@Tadeja
Jaz trenutno jemljem Wellbutrin in nič drugega. Sem pa že jemal tudi 3 druge AD-je kot že verjetno veš.
Poznam tudi Propranolol. Jaz sem ga jemal namesto pomirjevala, ker sprosti mišice in te tako fizično umiri, čeprav je to zdravilo po mojem uradno za srce.

Čisto te razumem da se vrtiš v začaranem krogu. Jaz imam isti občutek. Poizkusil sem že vse "živo" pa skoraj nič učinka. In potem se res sprašujem, zakaj živeti...podaljševati trpljenje...

Zdi se mi, da je tebi še malo težje vse skupi, ker imaš še druge težave. Probaj vztrajati v Efektinu in mu daj možnost da ti pomaga. Če ne pa prešaltaj na kaj drugega.

Jaz v bistvu zase vem, da od antidepresivov ne bom več poizkusil nič drugega kot Valdoxan. Večina SSRI ad-jev preveč močno vpliva na spolnost, da sploh več ne moreš imeti normalnega sexa. Pa še na teži pridobiš mimgrede 10 kg. To pa zame ni sprejemljivo. Da o (ne)učinkovitosti ne govorim. Ostali ad-ji, ki pa niso serotoninski jih je pa tako malo, da sploh ni kaj izbire.

Sicer pa vedno bolj ugotavljam, kako zelo je depresija skrivnostna bolezen in koliko malega je o njej znano. Občutek imam, da je klele na forumu na desetine in desetine ljudi, ki se že leta ali celo desetletja zdravijo za depresijo, pa se mi zdi, da nobeden ni še zares ozdravel. Vsem nam se to kronično ponavlja v začaranem krogu.

To da imaš občutek, da si slaba mama, ker manj delaš ne pomeni da je to res. Vrednost človeka se po mojem mnenju ne sodi po intenziteti njegovih dejanj, ampak po plemenitosti in žrtvi, ki je za to potrebna. Eno samo samcato plemenito dejanje ljubezni, ki ga ti storiš svojim otrokom v tem težkem bolezenskem stanju te morda stane veliko več truda, kot bi te stalo 100x več podobnih dejanj v stanju, ko bi bila zdrava kot dren. In podobno velja tudi za mene.

Kako hecno je, ko eden depresivni tolaži drugega!!! Ne vem, ali je to tragikomično, ali pa že kar junaško vse skupaj.

Pozdravljen Puhek
Hvala za tvoje lepe besede in pomoč, ki mi sedaj še kako prav pride. A veš, da sem začela malo razmišljati, ko si mi napisal, da sedaj, ko sem tako v stiski in, da naredim nekaj za otroke, da je dovolj, ker enostavno se trudim. Saj tudi jaz na silo pomijem posodo, zložim perilo zlikam itd. Nekaj sem celo premišljevala, da bi si najela vsaj 2x tedensko, da mi pride katera malo očistiti in zlikati dokler ne pridem k sebi. Moj enaindvajset letni otrok še študira je v Ljubljani tako, da smo doma samo mi trije. Nabavila bi si katero, da mi malo počisti, da spravi v red kot je bilo, ko se bom pa počutila boljše bom pa že lahko sama čistila, ker imamo veliko hišo in je veliko dela. Tudi bi samo spala, sem iz petka na soboto spala neprekinjeno 16 ur, me je sram povedati pa kaj, če je tako. Saj jaz sploh ne bi računala ampak mi je mož povedal, da sem neprekinjeno spala 16 ur brez, da grem na wc. ali karkoli, ker enostavno ne vem kaj se dogaja okoli mene. Ali so mi tanova zdravila dala tako hudo spanje ali kaj, saj prej sem tudi veliko oz. dolgo spala samo ne po 16 ur kot sedaj, to se pravi, da sem naredila dva šihta....  Pa saj ne morem verjeti kaj se dogaja z mano zadnje čase, tako še nikoli ni bilo. Jaz mislim tudi to, da psihiatri te še bolj uničijo kot si že sam uničen, brez njih pa ne gre.... Saj brez zdravil bi se tresla kot šiba na vodi joj boljše, da ne omenjam, ker sem že poskušala to in je živa muka verjemi mi, da je moram prihiteti dežuren zdravnik in sem dobila injekcijo in takoj zdravila. Bilo pa je tako, da sploh nisem vedela, da mi je zmanjkalo AD. in sem rekla bom že počakala dva dni, da grem k zdravniku. Kje pa.... Jaz umirala doma, tresla sem se cela, nisem več mogla govoriti, imela se občutek, da se bom zadavila imela sem občutek kot, da imam eno kepo v grlu, nisem mogla ne sedeti, ne ležati in ne hoditi, mislila sem, da se mi bo obrnilo, ker sem samo hodila okoli po hiši in govorila joj meni se bo obrnilo, srce mi je tolko 600 na uro in sem za nekaj čpasa zgubila zavest, ti povem dragi Puhek to so muke. Jaz bi srčno rada imela, da postopoma odneham z AD, pa kaj, če ne morem, če me pestijo še druge zdravstvene težave, kako naj to storim ? Človek je lahko samo še nor. V bolniški sem že več kot dve leti saj imam izhode dovoljene od zdravniške komisije, pa nikamor ne grem, kam se bom šla sprehajati, ker pri nas je predaleč, da bi šla v naravo se sprehajati bi se morala naj prej zapeljati z avtomobilom.... Kaj naj delam, naj grizem obalo, skale kameje itd.? Meni je hudo, ker pri teh mojih letih bi lahko uživala jaz se pa spopadam z hudo depresijo, da včasih sama sebi se smilim in jočem.... Hitro se užalim, z lahkoto se zjočem, drugače sem pa zelo komunikativna oseba z dobro voljo, z veliki nasmeškom na ličkih notri pa gnilo.... Da se razjočeš. Vsak misli kako mi je lepo kako je vse ok otd. nihče pa ne ve kako se jaz počutim, ker nihče te ne bo razumel, če tega ne doživi. Pa tudi ne bi rada o tem drugimi razlagala o meni niti moji naj boljši prijateljici ne. Kaj je koga briga kaj je z mano oz. kaj me muči, ker nekateri ljudje so zelo žleht, ker se radi smejijo na račun tuje nesreče. Nikoli pa ne ve kaj se lahko njemu zgodi čez noč. Ja, Puhek res je, da tolažimo eden drugega, saj moramo kaj pa čemo, če je pa tako. Bog ne daj nikomur, da tako trpi kot trpimo mi.... Malo mi je lažje, ko se nekomu izpovem moje trpljenje, ker domačih nočem obremenjevati z tem, ker itak se že vidi in potem, da jamram in jamram ne vem kam bi prišli. Sedaj sem še dobila hudo infekcijo ledvic in mehurja še dodatno jemljem antibiotike tako, da ne rabim ne zajtrk, ne kosila in ne večerje, ker imam vsega dovolj. Aja, pa še to. A veš, da sem opazila, da od teh zdravil sem shujšala za cca. 4kg. Pri tem Efectin piše, da lahko hujšaš. No, saj imam dovolj zaloge oz. sem čisto prav za mojo višino, ne bi pa rada, da bi še bolj hujšala. Sedaj sem zadovoljna z kilogrami sem pa resnično imela ravno toliko kilogramov preveč. To bom morala povedati mojemu psihiatru.... No, sedaj tukaj za računalnikom sedim kot kup nesreče bi pa morala likati pa se mi ne da. Se bom morala potruditi kot je svetovala trzinka, da se posilim. Vse dober ti želim imej se lepo pa si še kaj tipkava....
lp,

[Tadeja40]

Kako hecno je, ko eden depresivni tolaži drugega!!! Ne vem, ali je to tragikomično, ali pa že kar junaško vse skupaj.


Ne strinjam se s tem, da je tukaj sploh kaj smešnega.Smatram, da lahko samo ljudje, ki so doživeli in doživljajo pravo , globoko depresijo in ne tisto na kakšen dan, znajo pomagati enakim sotrpinom.

Ko enkrat doživiš pravo depresijo, praktično sploh ne veš, kaj se s teboj dogaja, ker si totalno brez volje, moči in lahko vse dneve ležiš in vegetiraš in misliš, kako boš prekinil to trpljenje.

Zdrav človek, ki tega ni doživel, ne zna svetovati in razumeti!

Propranolol pa je zdravilo za pomirjanje hitrega bitja srca..., sem ga tudi sama jemala.

Spoštovana trzinka
Hvala, ker si se oglasila. Kot si omenila je res, da tisti, ki to ni dal skozi ne more tolažiti. Vse gor kaj si opisala to se z mano dogaja, brez volje, brez moči in energije, od mene ni NIČ popolnoma NIČ, sama premišljujem boljše, da me ne bi bilo. Sem tako možu povedala pa mi je rekel zakaj takšne neumnosti klatim. Hmmm, neumnosti so ja, ampak trpim pa jaz... Jaz tega njemu ne morem tako opisati, ker ne ve kaj je huda depresija. Ti trzinka boš bolje mene razumela, ker vse to prestajaš in meni je lažje, če se malo izlijem tukaj na ta forum... Potem premišljujem zakaj je tako, zakaj mora biti tako, zakaj sem lena, zakaj sem tako nejevoljna itd. Vedno se samo vprašam? Vedno je pri meni, če, če če... Presneti ta če.... Ko bi ga hudič nesel nekam in, da se ne vrne več nazaj. Potrudila se bom posiliti, da kaj naredim pa čeprav bi samo ležala samo gledam kako bi se ulegla itd. Potem, ko ležim pa premišljujem joj naj boljše je biti v postelji. Po tem pa premišljujem joj kaj imam za narediti jaz ležim spim kot kakšna svinja oprosti na izrazu ampak tako je. Mene to boli, meni ni vseeno. Jaz bi se šla zdraviti za odvisnost AD-ja, da bi prekinila pa ne morem, ker itak imam še druge zdravstvene težave, ki me mečejo dol in mi udari na živce. Saj sva z psihiatrom hotela to narediti pa mi je rekel, da ne bo šlo, ker so takšne hude težave, da potrebujem AD-je. Saj psihiater naj boljše ve, ker sama sem si mislila, da ne bom morala biti brez AD-ja. Saj sem opisala zgoraj Puheku kakšno krizo sem dobila, ko eden dan nisem vzela AD-ja. Jezus Marija, takrat se mi je pa res prikazal jezus, bog ne daj nikoli več kaj takšnega doživeti. Naj večjemu mojemu sovražniku tega ne privoščim. Tisti dan sem bila prepičana, da mi bo oreng zalavfalo.
Na srečo se je končalo dobro, ker je urgenca prišla kar hitro. trzinka, si napisala, da si tudi ti jemala Propranalol. Mi lahko poveš prosim kako si jih lahko prenehala, ker mi je zdravnik povedal, da ne smem naenkrat prekiniti. Kako si se jih ti rešila? Ja res je, da je za srce, ker mene je večja panika grabila, če mi je srce tolklo kot noro. Sedaj se ne upam kar tako nehati, jemljem pa jih cca. 3 leta. Koliko časa si ti jemala? Upam, da ne boš jezna namoja vprašanja....
Vse dober ti želim naj bolj pa jeklene živčke brez panike in depresije to ti iz srca privoščim

[trzinka]

Meni je kardiolog predpisal samo četrtinko, tako, da ni bilo hujše reakcije ob prekinitvi. Na tvojem mestu bi se posvetovala s strokovnjakom. Se pa nisem dobro počutila takrat (to je nekaj let nazaj) ob jemanju Propranolola

Kar se tiče tvoje lenobnosti, ti povem, da to govori depresija. Tudi jaz sem bila taka, poležavala sem in gledala v zrak, na žalost, dobesedno sem en mesec vegetirala (17kg je šlo dol ).
Mož mi je dal na srečo mir, čeprav me ne razume in mu tudi ne razlagam v podrobnosti, otroka sta čutila, da se z menoj nekaj dogaja in povem ti, da me je ravno zaradi njiju najbolj bolelo srce.
Pri mami sem dobila enak odgovor, kot ti od moža. Vendar od nje niti nisem želela iskati pomoč, ker se je sama borila z rakom na črevesju in je tudi ona potrebovala psihično pomoč.

Ampak, veš kaj, boriti se je treba. Zavedaš se, da nekaj ni v redu, da si na tleh in treba je na vse pretege iskati pomoč, rešitev.
Želiš si, da mine bolečina, potrtost, ta občutek nesposobnosti....Jaz bom jemala ADje kolikor časa bo potrebno, pa magari vse življenje. So mi pomagali, vendar so opora in ne definitivni izhod. Psihoterapije in delo, sproščanje veliko pomaga. Moramo se pobrati in pobirati, ne smemo se pustiti in prepustiti. V tem boju bom zmagala jaz, boš zmagala ti in še marsikdo

[martinca]

Ne strinjam se s tem, da je tukaj sploh kaj smešnega.Smatram, da lahko samo ljudje, ki so doživeli in doživljajo pravo , globoko depresijo in ne tisto na kakšen dan, znajo pomagati enakim sotrpinom.

Propranolol pa je zdravilo za pomirjanje hitrega bitja srca..., sem ga tudi sama jemala.

Nisem hotela tako reči.... če si mislila name in moje besede... tud slučajno ne mislim na smešnost, ravno nasprotno mi je vedno huje sprejemati dejstva o bolezni, anksioznosti in depresije...  Se sproščam z ostajanjem na manj pomembnih dejstvih :  kaj je kdo rekel ali ni rekel in kako bi lahko nekdo razumel in kako kako enako stvar drug... itd....
Da objasnim, tisto sem rekla, ker sem še vedno gnana od konflikta zaradi administratorjevega mnenja, da naj frizer sodi o frizurah ... potem pa to ostane v meni, da moram stalno nekaj  komentirati, kako bi bilo sprejeto eno mnenje ali drugo mnenje ... seveda to izvira iz mojega prepričanja, da ima vsak človek lahko o čem svoje mnenje...    V glavnem nisem nič slabega mislila    Morda se je pa zdravnik res smešno (čudno, nerazumljivo) izrazil.
(jutri morda tud sama dobim propanolol, če mi ga bo splošni zdravnik dal, ali pa me bo napotil h kardiologu, kot je obljubil, še ne veva.... Danes delam preizkus glede utripa : v teh pol ure pijem že drugi kozarec vina, da vidim, ali mi bo utrip padel...  ).

[trzinka]

Martinca , kje si pa ti zdej not padla . Sem citirala Puhka , ne tebe.

Pa tud nč jezna nisem, samo svoje mnenje glede tega sem povedala

[martinca]

Aja....  Trzinka, sem "noter padla" že dosti prej ; tukaj sem prva napisala gor nekaj o smešnosti psihiatra in laika.... Temi sicer ne sledim več... Ampak ti nisi citirala Puhka kar praviš, ampak nikogar, zato sem pač razložila, kako in kaj. Očitno po nepotrebnem.  Vem da nisi jezna, seveda ne, ker ni nobenega razloga biti za karkoli jezen zaradi upadanja nekoga nekam ali česa pač

Bom pa ponovila svoje : po mojem mnenju je tak psihiater SMEŠEN PA PIKA, ki reče neozdravljeni osebi kljub velikoletnemu jemanju AD, da "se preveč sekira" in da ne gre za neko bolezen..    Še enkrat : tudi če to reče en laik, je hecno. Kaj šele da 'profi'. Tak. Zdaj pa se menite dalje, ker vam ne sledim več, tole je zame že pretežko po prečuti noči.

[Arwen]

  Kako hecno je, ko eden depresivni tolaži drugega!!! Ne vem, ali je to tragikomično, ali pa že kar junaško vse skupaj.

martinca, zate ... preveri, če je kaj podobnosti med zgornjim in spodnjim stavkom

Kako hecno je, ko eden depresivni tolaži drugega!!! Ne vem, ali je to tragikomično, ali pa že kar junaško vse skupaj.

[martinca]

 Arwen, enak citat, ampak tega zaradi načina citiranja pa res nisem videla, eno je rekel Puhek, nakar je Trzinka citirala same besede brez Puhkovega imena zraven, kar je upravičeni razlog mojega nerazmevanja, v tistem kar si ti prilepila zdaj, vendar ni težava tukaj. In še moj citat od prej v prvo :

Res se preveč sekiraš tako kot vsak depresiven, to  lahko reče vsak laik reče glede na dolgo zgodovino tvojega zdravljenja z AD in izpade smešen.   Preveč se sekirajo tudi ljudje brez depresije.
   Če pa kaj takega reče psihiater, potem pa je to že prav zaskrbljujoča preproščina.     Bogve kaj je mislil s tem?

Arwen, odzvala pa sem se prejle na tole besedilo, misleč da pravi Trzinka kaj meni, ker nisem brala vseh objav in sem se spomnila, da sem tud sama opisovala smešnost : 

Ne strinjam se s tem, da je tukaj sploh kaj smešnega.Smatram, da lahko samo ljudje, ki so doživeli in doživljajo pravo , globoko depresijo in ne tisto na kakšen dan, znajo pomagati enakim sotrpinom.

Se tud jaz ne strinjam s kakšno smešnostjo, ampak dohtarija pač... Nato pa Trzinka meni, da " kje sem jaz notr padla  " . In sem razložla in zdaj  po tvoji razsvetlitvi tega citata oz. osvetlitvi, za katero ti  iskrena hvala, zdaj še tebi. Čeprav glavnih akterjev teme to ne zanima.....................

Nauk : bistvo je očem nevidno, saj v citatih je skrito, moje oko je odslej mega napeto, prsti pa razbijajoči, ampak skoz uho pa gre rado skoz eno noter in drugo ven, tako tu in tako tud tam, zato NNNP.

[trzinka]

Hej, da ne bo kaj vroče tukaj. Moja napaka, ker nisem dala Puhka gor k citatu, ker sem pač aberverznik za takšne stvari
Pa Martinci sem rekla v smešnem žargonu, od kje se je našla gor, sem se hotla mal pohecat, ker se jest rada hecam. Se opravičujem, če je prišlo do nesoglasja.
 
Čisti računi , dolga ljubezen