Tunel brez izhoda

[Aslan]

Prvo najdi način, da se pogovoriš z nadrejenimi.
Lahko napišeš daljši dopis, napišeš KAJ te muči....pisanje obvladaš.
Ne sodi v naprej, da je to nesmiselno in ne bo odziva.
Probaj naresti VSE da bi to službo odbdržala, ker jo imaš rada.

Če komunikacija nikakor ne bo stekla, ne bo razumevanja, željenih sprememb
potem boš TI IZBIRALA med delom, ki te sicer osrečuje in delovnimi pogoji, ki te onesrečujejo.

Za lažjo komunikacijo z nadrejenimi, za več samozavesti in poguma
pa ti predlagam psihoterapijo, vsaj nekaj kakovostnih srečanj, da predelaš prvo to,
kar velja spremeniti morda pri sami sebi.

Tanc ZMOREŠ!

[Tanc]

Danes je bil spet napad, kričanje... po krivici! Počutim se noro. Kot najmanj vreden človek na svetu. noro je to.

[Aslan]

Tanc kaj počneš ko kriči nad teboj?

Predstavljam si, da tiho strmiš v tla in požiraš solze...ker se bojiš da bodo stekle na plano.
Umakneš se vase...vse držiš v sami sebi....
Tiha, marljiva....in ravno ti pokasiraš JEZO....

...spremeni odziv na kričanje...

Zberi se, in z mirnim glasom povej človeku DA KRIČI (morda se niti ne zaveda tega),
in če bi lahko POVEDAL LEPO, DOSTOJNO?

Po kričanju (ko bo jezo skadil) pojdi do njega in mu povej da ne moreš več delat ker
te prav to KRIČANJE psihično sesuje. DA si prišla k njemu na pogovor KAJ lahko oba storita, da do tega ne bi več prišlo.

In tvoja vrednost Tanc?
Kdo jo določa? ... mar nekdo ki ne zna obvladati sebe in kriči?
Svojo vrednost DOLOČAŠ TI SAMA!!!
Tudi s tem, da se naučiš postavit zase.
Da postaviš ljudem MEJE, kako se lahko in kako se ne morejo obnašat do tebe.

Razmisli tudi o tem:
- Vpije samo nad teboj ali tudi nad drugimi?
- Vpije samo v pisarni ali tudi na delavce na gradbiščih?
- Kako se sporna oseba pogovarja po telefonu z drugimi ljudmi?
Opazuj ga ... čustveno nevpleteno ... samo OPAZUJ KAJ se dogaja, KAKO se on vede ...
In opazuj kako se drugi odzivajo na njega..

Želim ti vse dobro.

[martinca]

Spomnim se ne predpostavljene nam, ko smo dobili novega glavnega. In ko jo je nekaj poklical na zagovor, je baje povzdignil glas, pa je takoj vstala, rekoč, da gre takoj iz pisarne ven, ker ni dolžna trpet takega odnosa. On pa nazaj, da kaj pa si ona predstavlja, da kdo je tu šef, ona pa njemu, da to se ve, ampak da drl pa se on nanjo ne bo in če v tem trenutku ne preneha s takim načinom, da onadva ne bosta mogla dolgo sodelovati in naj v bodoče premisli! Pretila mu je s kazalcem in mu rekla JASNO?!, preden je zapustila prostor.
In to je zaleglo. Ta tip se baje nanjo ni nikol več drl.

To bi tud ti morala nardit, dokler je bil še čas. Zdaj pa imaš realno slabše možnosti za to, ker si mu postala ventil za sproščanje. In ne bodo ti pomagale ne solze in ne prošnje po lepem odnosu, ampak je treba narediti rez na drug, odločnejši način.

V eni službi smo imeli enega takega šefa, ki je vpil prav na vsakogar, kadar je imel čas. Vedno je postal najprej zaripel, rdeč, preden je vpil. Ne moreš verjet, da taki ljudje obstajajo in da so mu zaposleni vskaa leta 4 leta podaljševali mandat iz samega strahu pred njim !! Enostavno so mislili, da so tako ničvredni (v to jih je prepričal z neprestanim kritiziranjem), da brez njega nič ne morejo !!
Ko je tip končno pristal v penziji, je že 3 mesece po tistem zaradi pogrešanja sproščanja na šoli (ravnatelj je bil) pristal v bolnici na antidepresivih in pomirjevalih.
To se njemu ne bi zgodilo, če bi vsi zaposleni naredili cut in mu preprečili takšno obnašanje in sproščanje.  za enega vem, da ga je zgrabil za vrat in stresel in da je tisti človek imel za vedno mir pred njim. Žal ni šlo drugače. Vse ostale pa je žalil kar 10 ali celo 30 let 

[Tanc]

Razmisli tudi o tem:
- Vpije samo nad teboj ali tudi nad drugimi?
- Vpije samo v pisarni ali tudi na delavce na gradbiščih?
- Kako se sporna oseba pogovarja po telefonu z drugimi ljudmi?
Opazuj ga ... čustveno nevpleteno ... samo OPAZUJ KAJ se dogaja, KAKO se on vede ...
In opazuj kako se drugi odzivajo na njega..

Kriči predvsem samo name. Z ostalimi se skoraj ne pogovarja, še posebno z navadnimi zaposlenimi. Je uglajen, zelo. Saj ne vem, kaj naj. Sploh ne morem najti prave moči. Sploh ne morem eč normalno delat, ker samo razmišljam, kaj o to, kar bo sprožilo plaz očitanj, žalitev... Postajam paranoična, srce mi bije z vso močjo. Počutim se kot najmanjša stvar na svetu...nikakršna!

Vem, da se moram pobrati, ampak...se ne morem. ne zmorem.

[Amelie]

Tanc, ti ljudje so manipulatorski in ti načrtno zbijajo samozavest v nulo, če oz. dokler se jim odločno ne upreš. To, da se počutiš nemočna in nesposobna ne pomeni, da to si, ampak je on s svojim obnašanjem dosegel, da se tako počutiš.

In zakaj nisi izkoristila bolniške? Zakaj ne greš za kakšen teden ali dva na bolniško, da se spočiješ in okrepiš toliko, da se boš lahko spopadla s situacijo? V tem času se gotovo lahko s kom pogovoriš, da ti bo lažje. Je ta človek glavni v podjetju ali ima nadrejene? Moraš se zaščititi! Kaj bi se pa zgodilo, če bi ostala brez te konkretne službe? Tega dela ne moreš opravljati kje drugje?

Drugače te pa žal še kako razumem. Objem!

[pupika]

Tanc, ker sem trenutno v zelo podobni situaciji te popolnoma razumem
predvsem bi ti najprej predlagala, da izkoristiš bolniško in si vzameš čas za počitek in razmislek kako najbolje rešiti nastalo situacijo.
Iz lastnik izkušenj vem, da če te odnosi v službi tako bolijo, da tudi kvaliteta dela pada. V času ko smo pod hudim pritiskom, ki nam povzroča tesnobo ne moremo delati tako učinkovito in kvalitetno kot znamo v nekih normalnih pogojih. In potem je včasih kritika upravičena, čeprav nikoli ni upravičeno, da je kritika v obliki dretja in žaljenja.
Če se nadrejeni, kot uglajen gospod, spravlja samo nate, razmisli kaj drugu delajo drugače, da jih pusti na miru. Čeprav včasih v medsebojnih odnosih pride do neke nerazumljive organske neprabavljivosti nasprotne osebe, to na dobrega vodja službeno ne bi smelo vplivati. Na žalost pa smo vsi ljudje s takšnimi in drugačnimi napakami.
Tanc, tako sebi kot tudi tebi želim, da uspešno rešiva problem v službi. Pri meni je "šikaniranje" s stani nadrejenega prikrito in zahrbtno, tako da se niti braniti ne morem.
Nikakor pa ne pojdi po mojih stopinjah! Jaz trenutno namreč razmišljam kaj vse je na meni narobe, da se mi to dogaja. in ker sem podvržena depresiji sem našla že nekaj 100 svojih napak. Bojim se, da bom sama sebi zbila samozavest.
Drži se !

[Tanc]

To se dogaja tudi pri meni... napake iščem pri sebi in ne kje drugje.

skupaj delava že 15 let in je bil vedno bolj zapleten, perfekcionist, vendar je sedaj vse huje (verjetno zaradi trenutne krize v gospodarstvu, morda strahu,,,,). Z njim in on z mano imava največji in najbližji kontakt. Vsi ostali se lahko umaknejo, prikrijejo, oddaljijo, jaz pa se ne morem. Mogoče je tako, ker sem pač najbližja in nad mano najlažje znese vse tegobe, ampak... postaja vse huje in huje, vse pogosteje. Zahteve so nenormalne, nečloveške in neživljenjske. Drugi pa manipulirajo z njim... in to zelo, na grd način. Govorijo eno, delajo drugo, mislijo tretje... Z njim so vsi takooooo dobri, kimajo... ne povedo pa, kaj si v resnici mislijo. Ker se ga bojijo.

Pupika, kako tebe ndrejeni šikanira?

[krasendan]

AJoooj bejbe...smo kr na istem...tanc te cist stekam...

mene so pa pred 14 dnevi, po 7 letih dobrega dela kar odpustili na podlagi nekih govoric in izmisljotin....


pol se pa pejt...

drzte se deklice!

[Aslan]

Krasna objem...
Upam da kmalu najdeš BOLJŠE delodajalce.

[Tanc]

mene so pa pred 14 dnevi, po 7 letih dobrega dela kar odpustili na podlagi nekih govoric in izmisljotin....

Zakaj pa to??

[pupika]

Pupika, kako tebe ndrejeni šikanira?

že dalj časa dobivam dodatne naloge z obljubo, da bom napredovala. Ko se mi je zdelo, da sem se že dovolj izkazala sem povprašala po napredovanju. Pa mi je direktor, ki načeloma sploh ne komunicira z nobenim povedal, da me bodo še malo preizkusili, ker se boji tveganja glede na to, da je slišal da sem psihični bolnik. 
tolk sem bla šokirana, da sem obnemela. Vprašala sem, če je zadovoljen z mojim opravljenim delom. Pravi da zelo, ampak tveganje ostane. Želela sem povedat marsikaj, pa sem ostala brez besed.. na koncu sem dejala , da tveganje je pri vseh, saj nikoli ne veš kaj te čaka na cesti, kdaj zboliš....
Nikoli še nisem doživela, da bi mi kdo kaj rekel glede moje depresije. Sedaj ko se mi zdi, da jo obvladujem, že cel mesec niti ne jem tablet.. pa tole.

Tanc, oprosti ker sem zasmetila tvojo temo. Nisem ti nič pomagala. Edino v tem, da vidiš, da nas je kar nekaj, ki delamo dobro in z veseljem, pa doživljamo krivico.

[trzinka]

Meni je šefinja pred dvemi leti naprej vrgla, ko sem zbolela v času šolskih počitnic, da sem si podaljšala počitnice. Sem bila zelo prizadeta in sem takoj, ko sem prišla z bolniške šla do nje in ji povedala da takih pripomb iz šefovih ust nikoli nebi pričakovala in , da je bila nesramna, glede na to, da sem doma ležala 5 dni z visoko vročino. Se mi je takoj opravičila.
Tudi jaz sem zelo občutljiva in sem se sedaj počasi naučila potegnit se zase. Parkrat je imela izbruhe, pa sem ji vedno lepo nazaj odvrnila, da je nesramna ali kaj podobnega. Nazadnje sem ji rekla, da svoje delo dobro opravljam in če misli, da se lahko kar zmišljuje in mi nekaj naprej meče, naj mi pove, da ne delam dobro. Je potem dala mir.
Tanc, ne bodi tiho. Saj vem, najtežje je ker te boli in solze same lijejo. Zberi pogum in mu reci nekaj nazaj,  kaj pa misli da je, da se lahko takole dere. Vse se da na lep način povedati, če nekaj ni v redu. Če uporablja tehniko dretja, potem pač ni sposoben biti vodja.

Drži se

[mina]

Upam da kmalu najdeš BOLJŠE delodajalce.

.

Ne vem, če obstajajo boljši. Dva dni nazaj me je "obiskal" direktor in njegova desna roka. Skoraj brez pozdrava, ignorantsko. Samo - to je treba, to ni dobro, to bi lahko bilo bolje...Kot ponavadi.
Vendar tokrat nisem bila tiho. Popadel me je naval besa - delam kot opica in potem še niti ene pohvale. Da bi bil vsaj tiho?! Pa je naša poslovalnica za 150 % produktivnejša od vsake druge. Z istim številom personala.
Izlajala sem ves bes in razočaranje. Pa mi je rekel, naj dam odpoved, če mi kaj ni prav. In sem mu tudi povedala, da jo bom - ko bom hotela jaz in na način, ki ga bom izbrala. Do tedaj bom pa delala toliko, za kolikor sem plačana. Približno eno tretjino manj kot študentje...
Pomaga sicer ne kaj dosti, mi je pa odleglo.
Ne pusti se! Dokler bomo predpražniki, si bodo vsi brisali noge ob nas.
V najslabšem primeru greš na Zavod, kjer ti (predvidevam) pripada najmanj 6 mesecev min. 580 eurov! V tem času pa si najdeš kaj drugega. Minili so časi, ko si bil do penzije zavezan enemu in istemu delodajalcu!

[Tanc]

Grozne zgodbe se pojavljajo in dogajajo povsod. Kar ne morem verjet...kam gremo, kam smo prišli???

Človekove vrednote, osebnost in dostojanstvo so popolnoma razvrednoteni. Nič več nismo vredni. Nič. Zase vem, da delam in naredim nemogoče stvari, samo, da je ok, da je narejeno, da je narejeno ob času... in kaj je to vredno?? NIČ. Mogoče bi mogla bit kot ostali. 14.55 oblečena za domov, vsak dan na malici, 2x na dan na kavi...popoldan ndosegljiva, na dopustu nedosegljiva, na bolniški nedosegljiva. Ampak tako ne znam delat. In ne morem.

Ko bi le odnos bil malo drugačen...vsi smo ljudje, vsi smo krvavi pod kožo. V tisočih informacijah, ki jih vsak dan prejmem, ni možno, da si zapomnim vsako črko...nihče ne bi bil sposoben tega...ampak, da pa mi bo kdo očital, da tega ni rekel, da sem si zmislila... to pa ne. To je res prehudo. Ker točno vem, kako in kaj je bilo... poznam sebe in poznam kako delam.

Grozno mi je.

Danes se počutim, kot da stojim sredi balona, okoli, daleč okoli sebe pa slišim ljudi... kot da bi bila v vesolju, nekje ... vrti se mi v glavi in želodec imam v grlu... jutri je ponedeljek!

[martinca]

Tanc, NE oklevaj niti minute več, ta trenutek pojdi in napiši pismo varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik in podrobno opiši več dogodkov tako kot si tukaj povedala nam in ne skrbi glede posledic boš zaščitena in pri njenem obisku se bo moral zagovarjati , ker vedno je še kdo nad nekom in največja težava je tvoje pristajanje na status žrtve izkoriščanja, ne da bi se obrnila na pravi naslov, ki bi to počistil, da se stvari postavijo v normalo, ker mislim da ti glede na naraščajočo osebno stisko sami nikoli ne bo uspelo, traja predolgo !!!

[Amelie]

Mina, če sam odpoveš delovno razmerje ali si odpuščen iz krivdnih razlogov, ti ne pripada pomoč za brezposelne.
Krasendan, kaj? Boš kaj ukrepala? Če je to res, imaš kar veliko možnosti, da jim malo podkuriš. Če se bomo vsi samo umaknili in bili tiho, bo kdaj kaj drugače?
Pupika, to je čista diskriminacija. Tega ne bi smela dopustiti.

[Aslan]

Zase vem, da delam in naredim nemogoče stvari, samo, da je ok, da je narejeno, da je narejeno ob času... in kaj je to vredno?? NIČ. Mogoče bi mogla bit kot ostali. 14.55 oblečena za domov, vsak dan na malici, 2x na dan na kavi...popoldan ndosegljiva, na dopustu nedosegljiva, na bolniški nedosegljiva. Ampak tako ne znam delat. In ne morem.

Samo način tako kot delaš ti - tebe na koncu uničuje.
Vsa se predajaš delu...vse žalitve pogoltneš le, da je delo opravljeno.
Na koncu pa se še gospod šef grdo vede do tebe...in spet pogoltneš to...

15 let je lahko to delal in se nisi upirala, zakaj bi se on sedaj spremenil?
Vajen je da lahko pred teboj vpije, nerga, žali, spuca svoje ventile...
in samo na tebi je da se pogovoriš o tem kar pišeš nam tudi z njim.
Prišel je tvoj čas, čas ko je mera polna in so potrebne SPREMEMBE:
- odkrit pogovor z šefom
- izraziti svoja čustva in jih ne tlačiti
- postavit meje v tem zate napornem odnosu
- ločiti službo in privat čas zase

Draga Tanc imaš občutek, da si nekaj vredna samo če si uspešna v službi in pohvaljena?
Ti služba pomeni glavni podporni steber življenja?
Kdaj pomisliš na to, da si deloholik ? ..da je delo mogoče beg pred soočenjem s čim drugim...?
Kako pa kaj odgovornost..se počutiš odgovorna za svoje in še delo drugih?

Kaj pa partner, prijatelji, potepanja, čas zase, hobiji?
Življenje gradimo na več stebrih...ne samo na službi.

Zavedaj se da smo v vseh službah vsi zamenljivi z danes na jutri.
Zato se ne splača in je nesmiselno živeti za službo.
Marljivost, natančnost, doslednost, odgovornost so zagotovo krasne vrline. In ti jih imaš.
Pozabljaš pa NASE ... poiskusi te vrline uporabiti tudi v odnosu do sebe.

Objem in pogumno!
 

[pupika]

Aslan  , zopet si natrosla nekaj besed, ki mi dajo misliti
Amelia.. strinjams e, da gre v mojem primeru za diskriminacijo. Samo kako reagirat ?? Ko bo napredovala na "moje" mesto ena mlada (na žalost je tak trend) noben ne bo priznal, da je to zaradi moje depre. Razalag bo, da je ona pač bolj primerna.. Pol se pa pritoži če se lahko..
poleg tega , je moja služba drugače dobra, tud dobro plačana in jo ne bi kar tako pustila.
Bo potrebno mojo pozornost usmerit na kaj drugega kot službo..

[Amelie]

Ne, saj ne pravim, da pusti službo. Ampak ni mi jasno, ti imaš dodatne zadolžitve in bremena z obljubo, da boš napredovala, na koncu pa bo napredoval nekdo drug, ti pa boš ostala kjer si? Moraš delati več stvari, dlje časa za isti denar? Bi te, v primeru da ne napreduješ, razbremenili ali bi bilo enako kot je zdaj? Se ti zdi to pošteno?
Preusmerjanje pozornosti po mojem mnenju ni neka učinkovita rešitev. V službi si vsak dan, vsaj 8 ur in ni vseeno, kako se počutiš. No, vsaj meni ni. Če bi izbirala, imam raje nižjo plačo in službo, v katero hodim mirna in z veseljem (kolikor toliko).
Kako reagirat? POVEDAT. Da se ti ne zdi fer, da se ne strinjaš, da v kolikor te ne mislijo napredovat, naj ti dajo enake naloge kot prej, itd.