Moje Žalostno Življenje

[Janja]

Žalostna!

Mislim, da je najbolje za vse, če se čim prej umakneš iz tega razmerja. Zakaj uničevati prijateljstvo? Zaljubljenost te bo prav gotovo minila, če se boš umaknila, tako ostane vsaj nekaj možnosti, da ohraniš prijateljico. Priznanje??? V tem ne vidim prav nobene koristi za nikogar od vas.
Pomembno je, da se distanciraš! Potem se bodo stvari uredile same po sebi....zakaj ravno prijateljičin fant?? Ker imaš dovolj oziroma preveč možnosti za srečanje z njim.... svojo energijo raje usmeri v iskanje SVOJE ljubezni....daleč od vsega tega. Take, ki ne bo pretepala ne z besedami in ne z dejanji...to je zadnje, kar lahko nekdo nardi - udari!!
Preprosto pusti....bo najbolje!!!
LP

priznanje kot samo naj nebi koristilo nikomur?? kako lahko kaj takšnega napišeš
si že slišala za odkritost in iskrenost med prijatelji, ali sploh veš koliko noči ne morem spati zaradi tega ker se počutim zahrbtno in najbolj umazano. oprosti za odziv, ampak res ne razumem kakšne odnose imate z prijatelji in kako jim lahko sploh rečete prijatelji, če nimate iskrenih odnosov.
oprosti ampak mene to nepriznanje tako muči da sem razmišljala tudi o samomoru, ki se mi zdi tudi edina rešitev v primeru da ji tega ne povem....ne morem, ne zdržim, ubija me, ne morem ji gledati v oči....

Draga Žalostna, jaz pa mislim, da ti je Zala zelo lepo svetovala. Povem ti iz lastnih izkušenj, da včasih manj boli, če določenih stvari ne veš, kot pa, če izveš vse podrobnosti, ki znajo boleti. Kaj bi ti sploh dosegla s tem, da bi ji povedala po resnici? Jaz v tem res ne vidim smisla. Sploh pa on ne kaže nobenega zanimanja zate in zato res ne vidim nobenega smisla v priznanju. Razen mogoče če želiš izgubiti še prijateljico, ker sploh ni 100% možnosti, da se bo izšlo tako kot se je pri Pupi30.

Jaz bi se na tvojem mestu vprašala, v kaj sem se sploh zaljubila. Če se zaljubiš v osebo, ki ti zaradi določenih razlogov ne vrača ljubezni, potem je vzrok v tebi. Ali se bojiš ljubezni? Tukaj ti tudi govorim iz lastnih izkušenj. Zaljubila sem se namreč v samo zaljubljenost, pozornost in občudovanje in ne dejansko v človeka. Še dobro, da sem to ugotovila še preden je prišlo do realizacije, ker v nasprotem primeru sigurno ne bi bilo v redu.

Jaz bi poskusila tako, da bi se dobivala samo s prijateljico, če je to sploh mogoče. Na fanta bi pozabila oz. ga začela prebolevati. Če to ni mogoče, boš na žalost morala prekiniti stike tudi s prijateljico, ker drugače se boš samo trpinčila. Ti pa si tega ne želiš, kajne? Prebolela ga boš samo tako, da ga ne boš več videvala. Tudi to ti govorim iz lastnih izkušenj.

Drugače pa sem mnenja, da se nobena trikotniška zgodba ne more končati dobro. Na koncu trpijo vsi vpleteni.
Zaslužiš si pravo ljubezen, in ko se boš tega začela zavedati, bo bolje.

[Tayana]

Žalostna, če si želiš kaj dobrega, in če se imaš količkaj rada, se čim prej umakni od tega para, ker v tej zvezi zate zanesljivo ni prihodnosti. Jaz menim, da pri tebi ne gre toliko za ljubezen do tega moškega, kakor ti je do tega, da bi te ta moški spoštoval in te imel rad. Veliko je ljudi, ki menijo, da ljubijo, v resnici pa si predvsem želijo, da bi bili ljubljeni, sprejeti, cenjeni. Trudijo se, da bi se dokazali pred tako osebo, zato so pripravljeni marsikaj potrpeti in zato tudi vztrajajo v stikih. Ne vem, ne vem, če se isto ne dogaja tudi s teboj.

Žalostna, tvoja edina rešitev je, da se popolnoma distanciraš od teh dveh ljudi, ker sicer bo tvoja vnema zanj le iz dneva v dan večja, intenzivnejša, tvoje trpljenje vse bolj boleče in neznosnejše, in to se lahko zavleče v dolga leta muk in srčne bolečine. Resnično ti prekinitev stikov z njima lahko še najhitreje prinese tvojo odrešitev, mir in olajšanje. Verjemi mi. Res je, da te bo nekaj časa bolelo, toda vsekakor boš prej rešena muk, kakor pa če boš še naprej ohranjala z njima stike.

Prijateljici nisi dolžna povedati za svoja čustva. Povedati bi ji morala le v primeru, če bi s tem njenim moškim imela kaj konkretnejšega, ali če bi ga zapeljevala in osvajala. Življenje ne zahteva od človeka take iskrenosti, da bi si morali povedati, kaj se plete v naših glavah in srcih. Ljudje dostikrat nismo sposobni voditi naših misli in našega srca. Srce je velikokrat močnejše od uma. Zato, kar se odvija v tvoji glavi in srcu, naj ostane samo v glavi in srcu. Poglej, ustvarjena si tako, da so misli neme, tihe. Vse to ima svoj namen. Zakaj bi moral jezik potem izdajati te misli? Nikakor ne! Ne povzroči si še hujše tragedije, kot jo že imaš. S tem, da si toliko obsedena s tem moškim, ne delaš krivice prijateljici, ampak le sama sebi. Zato ji nisi dolžna opravičila za svoje misli. Če pa bi se zapletla s tem moškim, potem bi ji pa vsekakor povzročala krivico in bi ji bila dolžna opravičiti se. A vedi, da bi z fanatično iskrenostjo povzročila žalost ne le sebi, ampak tudi njej. In glej, kako bi bilo na svetu, če bi človek, ki sovraži krajo, sporočal drugim, da ga mami želja, da bi kaj ukradel? Sigurno bi si s tem nakopal težave, nezaupanje, morda celo sovraštvo. Drugi bi ga zaradi tega zaničevali, čeprav ta človek nikoli ni nikomur ničesar ukradel. Tako, če je v tvojem srcu želja po prijateljičinem fantu, usmeri vse svoje moči raje v to, da ga pozabiš, ne pa da ji odkrivaš, kaj se skriva v tvojem srcu. Prekinitev stikov lahko prijateljici pojasniš s tem, da ne želiš biti več nadležna. To pa je tudi vse.

Žalostna, želim ti, da se čim prej odločiš za tisto varianto, ki ti bo čim prej prinesla pozabo tega fanta in olajšanje ter mir v srcu. 

[zala]

priznanje kot samo naj nebi koristilo nikomur?? kako lahko kaj takšnega napišeš
si že slišala za odkritost in iskrenost med prijatelji, ali sploh veš koliko noči ne morem spati zaradi tega ker se počutim zahrbtno in najbolj umazano. oprosti za odziv, ampak res ne razumem kakšne odnose imate z prijatelji in kako jim lahko sploh rečete prijatelji, če nimate iskrenih odnosov.
oprosti ampak mene to nepriznanje tako muči da sem razmišljala tudi o samomoru, ki se mi zdi tudi edina rešitev v primeru da ji tega ne povem....ne morem, ne zdržim, ubija me, ne morem ji gledati v oči....
[/quote]

K vsem že napisanim komentarjem bi dodala še naslednje, pač glede na tvoj odziv: odkritost in iskrenost je tudi to, da niti pomisliš ne na to, da bi partnerja svoje "prijateljice" gledala kot moškega....vprašanje je, koliko si morda globoko v sebi ljubosumna na njun odnos in bi seveda s tem priznanjem omajala tudi njuno vezo. Gledati na točno določeno drevo poleg obilice sadežev, ki jih lahko dobim na tržnici...je kar malce prevzetno.
Glede gledanja v oči pa takole: rekla sem, da se distanciraj... torej ji ne bo treba več gledati v oči... ampak ti očitno tega ne želiš... verjetno še nisi dovolj zrela v svoji sebičnosti.....
Pa še nekaj: nikar ne razmišljaj in govori o samomoru...saj se sploh ne zavedaš kako je lahko življenje lepo! Pomisli, da boš enkrat izgubila VSE bližnje, vključno s svojim partnerjem, še kako boš cenila življenje... tisto, ki njim ni bilo dano, ti bi ga pa sama zavračala!
Vsekakor pa ti želim, da bi svojo situacijo rešila na način, da boš srečna in da nihče od vas ne bo trpel.

[Arwen]

žalostna  precej odgovorov si dobila; moje mnenje: umik. Umik od obeh in začeti živeti lastno življenje.

Objem 

[NATIKA]

   
     Žalostna oprosti,ker mogoče boli ampak tudi jaz ti iskreno predlagam,da se umaknes.Vem ,ker sem sama občutila podobno situacijo -jaz sem bila prevarana in to zelo ,zelo boli in tudi s tem,da bi ji to povedala ne bi naredila nič,samo bolečino tej ženski oz.tvoji "prijateljici".Se enkrat ti predlagam ,da se umaknes in pozabis vse skupaj ter zaživis svoje novo življenje!! Brez zamere moje mnenje je absolutno taksno!     
                 lp N

         

[Janja]

Žalostna!

Vem, da so te marsikatere naše besede zabolele  , pa kljub vsemu se nam kaj javi. Ne glede na to, kar smo ti napisali, čutimo tvojo žalost in vemo, da ti ni lahko. Ravno zato smo ti napisali tako kot smo ti, ker je zate najbolje, da greš ven iz bolečine. Poskusi nam napisati vsaj par stavkov.

[Arwen]

Žalostna, kako si kaj 

[jesenka79]

Živjo Žalostna!

Zagamana zadeva res, hudo naporna.

Moje mnenje (ravno sem, poročena žena in mami, zaključila z enostransko zaljubljenostjo v sodelavca, kateri mi tega na srečo ni vračal):

bodi vesela, da se prijateljičin fant ni zaljubil vate.

Odmakni se od vsega skupaj, poišči neko zanesljivo tretjo osebo za pogovor o tem in se razbremeni. Kdo bi ti lahko pomagal nositi ta križ, imaš še kakšno dobro prijateljico?

Sicer pa je zaljubljenost kot droga, ko prideš k njima na obisk, v bistvu prideš po nov odmerek. In vemo, kaj se dogaja z odvisniki. Da se zapirajo vase in propadajo, v ta propad pa povlečejo še koga.

Zdravilo je predvsem ljubezen do sebe, odmakniti se, da boš bolje videla, biti prizanesljiva, a odločna do sebe.
Morda tudi podporna oblika psihoterapije, če le neformalni pogovor  z zanesljivo osebo ne bo pomagal. Moraš raziskati, zakaj se premalo spoštuješ in se navežeš npr. na fanta, ki te nato pretepe in je posedovalen do tebe.

Zakaj se s prijateljico nista družili sami, brez prisotosti njenega fanta, mi tudi ni jasno.

Eno zakonitost je v življenju, ki dopušča zelo malo izjem: da se samski družijo svobodno med sabo, par pa med sabo, in sicer le, če je med njima vse poštimano. In partner ima prednost pred prijateljem, otrok pa celo pred partnerjem.

Torej tako kot pri slikah impresionistov: od daleč se bolje vidi, to je nujno. In nekoč boš pristala na zemlji, kot sem jaz, vmes pa PROSIM ne delaj pomembnejših odločite, ki bi jih utegnila obžalovati.

Z žalostjo pa je tako: ne se zatirat, pač pa jo izrazi in čakaj na boljše čase. Lahko pišeš dnevnik, lahko laufaš, plešeš, govoriš, jokaš ... nekoč bo minila. Najbolje je, če delaš nekaj, kar te izgrajuje, veseli, tako boš imela manj potrebe po "drogi".

Srečno! 

[zalostna]

na žalost sem še tu, prometna "nezgoda"

[trzinka]

na žalost sem še tu, prometna "nezgoda"

je vse v redu?

[Janja]

Žalostna, upam, da nisi prehudo poškodovana.   Če se boš lahko, se nam javi kaj. Večkrat si v mojih mislih.

[Aslan]

na žalost sem še tu, prometna "nezgoda"

Hej kaj se je zgodilo? Kako si TI?
Pošiljam ti en objem.
 

[zalostna]

v prometni nezgodi ni bilo drugih udeležencev
samo lažje poškodovana
ni se izteklo kot sem pričakovala

[Janja]

Žalostna!

ni se izteklo kot sem pričakovala

Pa, ja ne misliš resno?!

v prometni nezgodi ni bilo drugih udeležencev

Ne želim ti nič očitati, želim ti napisati samo nekaj v razmislek. Glede na tvoj namen (očitno je šlo za suicidalnost), bi kljub temu, da ti tega nisi načrtovala, lahko bili prisotni tudi drugi udeleženci. Kako bi pa potem živela s tem? Žalostna, mislim, da res nisi izbrala pravega načina za reševanje problemov. Pa ne misli, da te ne razumem. Še kako te razumem in ravno zato ti želim pomagati. Žalostna, če misliš, da ne zmoreš več teh bremen reševati sama, si poišči strokovno pomoč. Razmisli, ali greš lahko sama ven iz tvoje bolečine ali pač ne.

Si v mojih mislih in vse se da rešiti, čeprav ti misliš, da se ne da. Sem bila sama že večkrat precej na dnu in tudi nisem videla izhoda, vendar vedno se je našel. Napiši še kaj.

[zalostna]

janja
ne skrbi drugih udeležencev ne bi moglo bit
šele naslednje jutro me je našel en gozdar ki je tudi obvestil policijo in mi pomagal iz avta na varno. policistom sem povedala da sem se izgubila in se na tej ozki cesti poizkušala obrniti a naenkrat je avto zdrsnil v prepad. a me je k sreči ustavilo eno majhno drevo, ki bi se po moji logiki moralo zlomiti.
ne morem si pomagat a ne želim si več živeti

[Slavka]

Žalostna, nikar tako. Ne obupuj, vse bo še dobro. Verjamem, da ti je trenutno hudo, ampak moraš se prebiti čez to obdobje. Ni nam vseeno zate...glej, sploh te ne poznam, pa bi te iz srca rada objela, potolažila, ti pomagala in mislim, da še mnogo nas, ki tukaj izmenjujemo svoje tegobe in izkušnje. Draga deklica, ne obupaj, prosim te!!!!!!! 

[Daisy]

Zalostna, drži se!  Objem!

[Janja]

Žalostna!

šele naslednje jutro me je našel en gozdar ki je tudi obvestil policijo in mi pomagal iz avta na varno. policistom sem povedala da sem se izgubila in se na tej ozki cesti poizkušala obrniti a naenkrat je avto zdrsnil v prepad. a me je k sreči ustavilo eno majhno drevo, ki bi se po moji logiki moralo zlomiti.
ne morem si pomagat a ne želim si več živeti

Očitno ti ni bilo namenjeno, da bi umrla. Jaz na to gledam tako. Če bi ti bilo namenjeno, bi sigurno umrla. Poznam te stvari, zato o tem pišem. Mami si je zaradi bipolarne motnje nekajkrat poskusila vzeti življenje in vedno sem jo jaz še zadnji trenutek našla. Zadnjič je bilo skoraj usodno. Rekla mi je, da je rekla sebi in "Višji sili" (midve namreč verjameva v določene stvari, ki jih tukaj ne bi detaljno imenovala, ker gre za intimno verovanje), da če ji je namenjeno, da umre, naj umre, drugače pa naj ji bo to preprečeno. Bilo ji je preprečeno. Zadnji hip. Imela sem jo na rokah in nisem vedela ali bo preživela. Grozen občutek in upam, da ga bo čim manj ljudi doživelo. Jaz mami zaradi teh stvari ne obsojam, ker vem, da je bila suicidalna izključno zaradi bolezni. Prav tako pa tudi tebe ne obsojam, želim ti samo povedati, da si nisi izbrala prave rešitve.

Žalostna, ti si zelo pomembna in želim si, da bi to začutila. Če so tvoji občutki, kar se suicidalnosti tiče, premočni, rabiš strokovno pomoč. Tudi midve z mami sva jo poiskali, sicer skoraj prepozno, vendar sva jo. Poišči jo še ti, če misliš, da sama ne zmoreš.

Žalostna, pošiljam ti objem.

[Aslan]

Žalostna, ko smo na dnu ne vidimo izhoda...tudi depresija naredi svoje pri temu..
ne vidimo nobene rešitve iz situacije...
ne zavedamo se da imamo MOČ V SEBi, da spremenimo svoje življenje na bolje...

AMPAK VEDNO JE REŠITEV IZ SITUACIJE!!!
VEDNo je še toliko moči v nas, da zmoremo reči "na pomoč" ... ne zmorem več sama.

Glede na ta dogodek, po katerem si HVALABOGU živa.. ti jaz priporočam strokovno pomoč...
In JA ni ti bilo usojeno oditi....spoštuj to in verjemi, da te čaka še veliko lepega v življenju...

Nežen in varen objem od Aslan.

[Araya]

Pozdravljena,

odvisno kaj hočeš.
Če je med tvojo prijateljico in njenim fanton vse v redu, boš s svojim razkritjem ljubezni do njega izgubila njega in njo, najmanj pa njo ... ker njega že tako nimaš.
Mislim, da nimaš pravice - ne glede na tvoje občutke do njega - početi nečesa, kar bi ogrožalo že obstoječe razmerje med tvojo prijateljico in njenim fantom. Tega prijatelji ne počno prijateljem.

Te stvari so vedno težke in boleče in jih tudi sam poznam. Vedno sem se držal načela, da je zveza med dvema človekoma stvar od katere prste stran. Moram reči, da mi nikoli niti za trenutek ni bilo žal.