Moje Žalostno Življenje

[zalostna]

Odločila sem se, da tudi jaz, končno napišem svojo žalostno zgodbo, saj je ne morem več zadrževati v sebi.Ubija me.Moram se nekomu izpovedati, čeprav je hudo, moram to narediti zase, ker tako ne morem več živeti.Lažem sama sebi, da ni tako, a vendar je.Čutim, da je tako, čeprav nočem, ne morem, ne znam.Tako rada bi bila spet ljubljena, a žal, ne gre…življenje se mi je v trenutku obrnilo v drugo stran.
Ko sem bila stara 25 let sem se zaljubila, bil je res prečudovit trenutek.Bila sem ljubljena, in vse je bilo tako lepo, prečudovito, kot v pravljici.Tako sva z mojim(sedaj že bivšim fantom ) živela 3 leta.Imela sva stanovanje, službo, ljubezen, srečo.Vse, kar sva si želela.Po 3 letih je bilo konec te pravljice.Načrtovala sva otroke, vendar brez hitenja.No in tukaj se že skoraj konča ta pravljica.Ko sva odšla na morje, sva na morju spoznala en par.Bila sta super družba.Ostali smo v dobrih odnosih in se večkrat dobili na eni pijači ali dveh.In tu se je začelo zapletati.Vedno več časa smo preživeli skupaj in nato so se začeli prepiri.Moj bivši fant se je sprl z obema, jaz pa se nisem želela vpletati, saj nisem imela nič pri njihovem sporu.Z njima sem se še naprej pogovarjala, njen fant pa se me je naenkrat pričel izogibati.Saj se nikoli nisva kaj veliko pogovarjala, a vendar je bilo v njuni družbi vedno zanimivo.Moj fant (sedaj bivši) je bil malo užaljen, ker sem z njima sama hodila na pijače in njega malo zapostavljala.Nato pa sva se odločila, da greva za vikend v zdravilišče, da se spočijeva in si nabereva malo nove energije in moči.Ja, in spet je bilo lepo, bila sva sama, in resnično srečna.Čudovita noč je bila za nama, a vendar lepe stvari hitro minejo.Ko sva prišla domov je bilo spet vse kot ponavadi, vendar z nekaj več ljubezni.Pa je poklicala prijateljica in me povabila na kavo, da malo pokramljava, kako sva se imela za vikend.Ko sem prispela k njima je skuhala kavo.Lepo sva se pogovarjali a njen fant je bil molčeč, njegov pogled je bil sovražen.Ko sem prijateljico vprašala kaj je narobe mi je povedala, da me nikoli ni kaj preveč maral, da je bil v najini družbi samo zato ker je bilo njej prijetno z mano.Molče sem jo poslušala, saj tega nikoli prej ni pokazal.In življenje je šlo naprej.On se mi je umikal, ko sem prišla na obisk je brez besed odšel , niti pozdravil me ni.Jaz sem se počutila vedno slabše.Zmeraj, ko sem videla ta sovražen pogled, me je zabolelo in še zdaj me boli.
Vedno več sem hotela biti z njima, večkrat sem poklicala prijateljico, skoraj vsak dan če gremo na pijačo.Prišel je zraven, vendar ti pogledi, te besede, ki mi jih je namenjal, so bile čisto drugačne kot včasih.S tem sem se sprijaznila, čeprav sem čutila v srcu žalost in nisem vedela zakaj.To se je dogajalo ker precej časa.
Bil je petek in utrujena sem prišla iz službe, in takrat se je zgodilo.Fantu sem pričela razlagati kako je bilo v službi in ko sem omenila, da sem se za jutri dogovorila, da grem z prijateljico in njenim fantom po nakupih, takrat je počilo.
Moj fant je imel že vsega dovolj, ni prenesel več tega, da sem živela za njiju in ne za naju.Pretepel me je! Poslušala sem očitke vse vrste glede najinih prijateljev in tega da ne morem živeti brez njega.Ko sem ga poslušala vsa nemočna na tleh, sem mislila samo nato, kako naj zbežim, takega ga nisem poznala.Vendar je bolečina udarcev bila tista, ki je bolela najmanj, najbolj so bolele besede.Besede so bile bolj močne kot udarci.Ko sem se pobrala iz tal mi je rekel, da naj se poberem k tistemu, ki ga ljubim, njega pa naj ne mučim več.Odšla sem.Odpeljala sem se do nekega parkirišča, ker nekaj kilometrov stran.Vse skupaj sem premišljevala , saj še takrat nisem dojela vsega, ker mi je rekel, ker sem bila od presenečenja popolnoma na dnu.Tisto noč sem »spala« v avtu.Saj nisem imela kam.Celo noč sem premišljevala, kaj naj, kako naprej.Ko sem ga poklicala je telefon zvonil v prazno in tudi vrnil mi ni niti enega klica.Šla sem živeti k staršem in imam sedaj pri njima svoje stanovanje svoj vhod, tako da se niti kaj veliko ne srečamo.Nikoli me nista vprašala, zakaj sem se vrnila.Vendar sta mi vedno dejala, pridi ko se boš želela vrniti.Nikoli ti ne bova obrnila hrbta.In res je tako.Po 4 letih sem se vrnila domov.Kjer se počutim, da sem res doma.Čeprav jih ne srečam velikokrat, vem, da sta tu in da imam pri njima varno zavetje in to mi je veliko pomenilo.
Ko so se poškodbe zacelile in po nekaj dneh dopusta v službi sem si malo opomogla, in spet poklicala bivšega.Hotela sem stvari, vsaj moje(oblačila itd) v solzah mi je dajal, da me ima rad a vendar tako ni šlo naprej.Da brez ljubezni ne more živeti, ne more živeti ob misli, da jaz ljubim drugega, te besede mi je ker naprej ponavljal.Nisem odšla po stvari, saj so rane bile še prevelike.A v meni so bilo čudni občutki, kljub temu trpljenju, mi je nekaj manjkalo, nekaj kar se prej imela in tega sedaj več ni.Čez nekaj časa me je poklicala prijateljica, odšla sem k njima.In ko sem prihajala, sem jih čez okno opazovala, kako se imata rada, kako se ljubita in kako strastno sta se poljubljala.
In takrat sem začutila, da je on tisti, ki sem ga pogrešala.Zaljubila sem se v prijateljičinega fanta.On mi je mankal.Njega sem tako močno pogrešala.Nato sem pozvonila in prišel mi je odpret vrata.Ko sem ga pogledala v oči, sem se zavedla, da je res tako.Pogrešala sem ga in to tako tako zelo.In spet je odšel in ostali sva sami.
Ko je spet prišel in jo poljubil, sem se počutila grozno grozno.Čez nekaj časa sem odšla in spet sem obstala pri oknu, ko je prišel.Gledala sem čeprav me je to ubijalo.Nikoli ne bo moj.Jaz ga ljubim a on mene prezira, ni rad v moji družbi, a bi tako želela da je.Pogrešam ga, vsak trenutek.Ko sem bila že tako na tleh in sem se malo pobrala sem ponovno pristala na dnu.Sedaj vem zakaj sem bila tako rada v njuni družbi, sedaj razumem tiste očitke od bivšega fanta, sedaj razumem zakaj je tisto noč odreagiral tako.Vedel je, čutil je, da ni on tisti, ki ga pogrešam in ljubim.Vem kako se je počutil, saj jaz to čutim sedaj.Samo trpljenje in bolečine v srcu, ko veš da te nekdo ne ljubi, te prezira.Hudo mi je zaradi prijateljice, nevem kako naj ji povem, in če ji lahko.Nevem kako bo prenesla to.Mislim, da pravo prijateljstvo temelji na iskren in odkrit način, zato bi ji morala povedati, pa ne vem kako.
Hudo mi je, ker sem tako neiskrena, in da ji že takrat ko sm ugotovila kaj čutim, nisem povedala.
Nisem dobra prijateljica, to vem.A vendar je to tako zelo zapleteno in se tega močno bojim.
Dokler ji ne povem, ne bom mogla brez skrbi spati, očitam si vedno ko sem sama.Kako sem lahko tako brezsrčen človek!Ljubim ga z vsem srcem, a vendar mi ona tudi veliko pomeni, zato moram, moram dati od sebe vse moči, moram ji povedati.
Ne morem živeti z tem bremenom, ki me pogublja, in uničuje.Hudo mi je, nimam nikogar, ki bi mu zaupala kar se mi je in se mi dogaja.Hvala vam in hvala forumu, da obstaja.Počasi bom zmogla tako sem rekla ko sem prišla na ta forum, in uspelo mi je.Že to mi veliko pomeni, da sem se lahko odprla in povedala.
Hvala vsem, ki ste me bodrili in mi vlivali upanje da bo bolje. Sedaj sem naredila prvi iz med mnogih korakov, ki me še čakajo na moji trnovi poti, za katero upam, da se nekoč konča srečno.
Opravičujem se za slovnične napake, saj sem pisala z solzami v očeh.
Hvala.

[Yang]

...ena ideja:
Preden poveš prijateljici, da si zaljubljena v njenega fanta, jo vprašaj če ji je morda všeč tvoj bivši fant

[ambra]

Hm ne vem lahko poves prijateljici, ce ti bo lazje.Samo mislim, da vsi to ze vejo, ve tvoj bivsi fant, ki te je zapustil, prav zato, sigurno ve tudi fant v katerega si zaljubljena, zato se te izogiba, ker se pocuti nelagodno in ima rad svojo punco. Sigurno pa ve tudi punca. Sicer ne vem zakaj se kljub temu tako rada druzi s teboj, da ni recimo ljubosumna. Cudno. Po moje je najbolje, da se od vsega malo odmaknes, ker se mi zdi, da fant je oddan (se tudi odklonilno obnasa do tebe) in se mi zdi da v tem ni prihodnost.

[Suzy]

Pišeš,da bi bila rada ljubljena ,a si to morda ne želimo vsi?Morala bi že prej razčistiti pri sebi,ko si prvič začutila naklonjenost oz.simpatijo in določene občutke do njega pri sebi.Nevem zakaj si si tako dolgo zatiskala oči?Kot pišeš si imela čudovito ljubezen kot v pravljici a jaz mislim,da le ni bilo tako.Kajti če bi tvoje srce pripadalo le tvojemu fantu nebi padla v takšno skušnjavo.Čeprav srcu ne moremo ukazovati,si preveč dolgo odlašala in bila nepoštena do svojega fanta.Pogovor,pogovor dekle,že ob prvih občutkih bi s fantom morda uspela marsikaj preprečit.Da pa te je fant udaril pa je še en dokaz,da nista bila za skupaj.V LJUBEZNI SE MARSIKAJ OPROSTI,udarci ljubljene osebe pa so neopravičljivi.Vzami si čas zase,poskušaj misliti in delati kar te veseli,pozabi nanj,čeprav bo težko.Vedi,da čas celi rane in ko boš najmanj pričakovala bo prišel resnično tisti pravi.Želim ti vse dobro in ne utapljaj se v žalosti,so še hujše stvari od nesrečne ljubezni in nekoč boš morda to spoznala.POGUM PUNCA in upam,da te s čim nisem užalila.

[pupa30]

Pozdravljena

Naj ti povem,da sem imela jaz pred leti skoraj isto zgodbo kot ti,s to razliko da nisem imela fanta.Na žalost sem se zaljubila v fanta moje najboljše prijateljice.Zgodba se je začela tako,da smo vedno bolj pogosto bili skupaj in sem se na tistega fanta močno navezala.Zelo sem bila zaljubljena v njega in sem počela neverjetne neumnosti.Naj povem,da sem prijateljici to povedala,saj je to tudi sama opazila.V joku sem ji dejala,da ljubim njenega fanta,pa čeprav on mene ni.Odvrnila mi je,da ve in da ne more glede tega storiti ničesar,ampak da me bo enkrat že minilo.Čutila je,da trpim in mi ni zamerila prav nič.Rekla je,da nisem kriva da svojih čustev ne morem nadzirati.Fanta sem s časoma prebolela in ni mi žal da sem prijateljici povedala-še danes sva najboljši prijateljici.

[nedostopna!!]

...ena ideja:
Preden poveš prijateljici, da si zaljubljena v njenega fanta, jo vprašaj če ji je morda všeč tvoj bivši fant

kaj naj bi ji to koristlo?

Zalostna,imava isto zgodbo,z razliko,da tut on men kaze znake... Njegova je sicer sama to vse ugotovila,ampak jaz nisem priznala... V srcu ga nosim ze 2 leti ziher... druzimo se tut.. v glavnem ista zgodba, z tisto razliko... In tud mislim,da je mogoce bolse,da ji ne poves.. Fanta,kot vidis,ne bos imela (ce te ne mara),zgubila bos pa mogoce se prijateljico,ne poznam in ne vem,kak bo/bi odreagirala... Ceprav so to tvoja custva,ktera si ne izbiras sama... Imas dve plati,poves prijateljici svoja custva,mogoce te bo odslovila,to bi bilo zate mogoce dobro,saj ga ne bi tolko vidla in ga pocasi,res pocasi zacela prebolevat... Je pa slabo zato,ker bos z njim izgubila tudi prijateljico...
Jaz prijateljici nisem priznala,da se kaj dogaja,druzimo se se naprej,ceprav je rekla,da mi ne zameri,ampak jaz vem,kako napete skupne ure bi bile,zato skoda besed... mogoce povem takrat,ko bo samski 

Ce bos sla po mojih obcutkih,ktere jaz dozivljam.... ti bo sam zaradi njega tut prijateljica postala anti... Tak je pri meni,prej mi je blla ful dobra,zdej ,ko se druzimo,mi gre na ziuce,sem tam zaradi NJEGA,ceprav s tem trpim... na beda je pa spet zaj da bi rekla prjatlci ne bomo se vec druzl kr mi gres na zivce... to pa ne morm... 

[Aslan]

Draga Žalostna tvoja zgodba je žalostna.

Si kdaj razmišljala v kaj si se zaljubila?
- res v njega, takega kot je, s tem da te ne želi videti, te ne mara...
- ali morda v njegov LIK, ki si mu TI SAMA pripisala lastnosti, ki Ti želiš, da bi jih on imel...?
- vidiš njega realno ali ga gledaš skozi svoja rožnata očala (torej skozi lastno izkrivljeno sliko)

Biti zaljubljena je zaslepljenost...trenutna faza...faza idealiziranja nekoga
Ljubiti je drugače, je sprejemati celotnega človeka na podlagi realne slike, vedenja...osebnostnih lastnosti.

O pretepanju nimam besed (tvoj bivši).
Zame je to tako nizkotno dejanje...
Čim prej stran to je vse....kdor udari enkrat - bo tudi še enkrat ....
Prijateljica ... hm hm...ne vem..ti veš ali si res pri njej zaradu NJE ali samo zato ker je tam tudi ON. ...
taki trikotniki se ne obnesejo dolgo ... na koncu so prizadeti vsi ...

Vztrajati v neki slepi zaljubljenosti v nekoga, ki ti ljubezni ne vrača je nesmisel.
Odnos potrebuje DVA partnerja....vzajemno ljubezen...vzajemno željo biti skupaj.

Čas, ki ga namenjaš mislim (domišljiji) "o njem" - poskusi zamenjati za čas ko se boš ukvarjala s seboj.
Prvo si TI pomembna sebi (imeti sebe rada) in zato se ukvarjaj s seboj..s svojimi vrlinami, potrebami, raziskuj svoje občutke, misli...samospoštovanje....samozavest ...

[nicole]

lahko ji poveš,kaj se dogaja v tebi, hkrati pa bi se na tvojem mestu odmaknila od vsega tega.
Vem ,da je prijateljica,vendar kadar veš,da vsakič ko vidiš njenega fanta trpiš, je bolje,da se odmakneš od obeh.
Na začetku bo hudo ,vendar še vedno vela:Daleč od oči, daleč od srca in počasi boš prebolela.
Trpljenje vsak dan je res hudo...

Drži se....

pozdrav nicole

[zala]

Mislim, da je najbolje za vse, če se čim prej umakneš iz tega razmerja. Zakaj uničevati prijateljstvo? Zaljubljenost te bo prav gotovo minila, če se boš umaknila, tako ostane vsaj nekaj možnosti, da ohraniš prijateljico. Priznanje??? V tem ne vidim prav nobene koristi za nikogar od vas.
Pomembno je, da se distanciraš! Potem se bodo stvari uredile same po sebi....zakaj ravno prijateljičin fant?? Ker imaš dovolj oziroma preveč možnosti za srečanje z njim.... svojo energijo raje usmeri v iskanje SVOJE ljubezni....daleč od vsega tega. Take, ki ne bo pretepala ne z besedami in ne z dejanji...to je zadnje, kar lahko nekdo nardi - udari!!
Preprosto pusti....bo najbolje!!!
LP

[zalostna]

...ena ideja:
Preden poveš prijateljici, da si zaljubljena v njenega fanta, jo vprašaj če ji je morda všeč tvoj bivši fant

mislim, da mi to nikakor ne bi pomagalo, če imaš v mislih kakšne menjave partnerjev

[zalostna]

Hm ne vem lahko poves prijateljici, ce ti bo lazje.Samo mislim, da vsi to ze vejo, ve tvoj bivsi fant, ki te je zapustil, prav zato, sigurno ve tudi fant v katerega si zaljubljena, zato se te izogiba, ker se pocuti nelagodno in ima rad svojo punco. Sigurno pa ve tudi punca. Sicer ne vem zakaj se kljub temu tako rada druzi s teboj, da ni recimo ljubosumna. Cudno. Po moje je najbolje, da se od vsega malo odmaknes, ker se mi zdi, da fant je oddan (se tudi odklonilno obnasa do tebe) in se mi zdi da v tem ni prihodnost.

v bistvu ve to samo moj bivši fant in vi tukaj na forumu. To, da želim povedati prijateljici se mi zdi prav in iskren odnos do prijateljev, čeprav me je tega strah. želim si povedati, ker ne trpim samo zaradi njega, ampak tudi, ker se počutim tako zelo zahrbtno...

[zalostna]

Pišeš,da bi bila rada ljubljena ,a si to morda ne želimo vsi?Morala bi že prej razčistiti pri sebi,ko si prvič začutila naklonjenost oz.simpatijo in določene občutke do njega pri sebi.Nevem zakaj si si tako dolgo zatiskala oči?Kot pišeš si imela čudovito ljubezen kot v pravljici a jaz mislim,da le ni bilo tako.Kajti če bi tvoje srce pripadalo le tvojemu fantu nebi padla v takšno skušnjavo.Čeprav srcu ne moremo ukazovati,si preveč dolgo odlašala in bila nepoštena do svojega fanta.Pogovor,pogovor dekle,že ob prvih občutkih bi s fantom morda uspela marsikaj preprečit.Da pa te je fant udaril pa je še en dokaz,da nista bila za skupaj.V LJUBEZNI SE MARSIKAJ OPROSTI,udarci ljubljene osebe pa so neopravičljivi.Vzami si čas zase,poskušaj misliti in delati kar te veseli,pozabi nanj,čeprav bo težko.Vedi,da čas celi rane in ko boš najmanj pričakovala bo prišel resnično tisti pravi.Želim ti vse dobro in ne utapljaj se v žalosti,so še hujše stvari od nesrečne ljubezni in nekoč boš morda to spoznala.POGUM PUNCA in upam,da te s čim nisem užalila.

zavedam se tega da bi morala v trenutku ko sem začutila ljubezen do njega, oziroma ko sem to spoznala zatreti to v sebi, kar sem tudi želela, a kaj ko ljubezni ne moreš premagati. poizkusila sem tudi z iskanjem napak na njem a kaj ko sem vsako napako sčasoma idealizirala kot nekaj posebnega na njem. Občasno poizkusim z kom, ki mi je res všeč in se kmalu zalotim kako ga primerjam z njim, ki ga enostavno ne morem preboleti in pozabiti. enostavno prekinem z zvezo saj se mi zavajanje partnerja ne zdi primerno.
poizkušam se pripraviti do boljše volje a kaj ko se mi po glavi podi le on in to me vedno znova podere na tla.

[zalostna]

Pozdravljena

Naj ti povem,da sem imela jaz pred leti skoraj isto zgodbo kot ti,s to razliko da nisem imela fanta.Na žalost sem se zaljubila v fanta moje najboljše prijateljice.Zgodba se je začela tako,da smo vedno bolj pogosto bili skupaj in sem se na tistega fanta močno navezala.Zelo sem bila zaljubljena v njega in sem počela neverjetne neumnosti.Naj povem,da sem prijateljici to povedala,saj je to tudi sama opazila.V joku sem ji dejala,da ljubim njenega fanta,pa čeprav on mene ni.Odvrnila mi je,da ve in da ne more glede tega storiti ničesar,ampak da me bo enkrat že minilo.Čutila je,da trpim in mi ni zamerila prav nič.Rekla je,da nisem kriva da svojih čustev ne morem nadzirati.Fanta sem s časoma prebolela in ni mi žal da sem prijateljici povedala-še danes sva najboljši prijateljici.

želim si poguma, da bi izpeljala to kar si ti, najbolj pa si želim, da bi se izteklo tako kot pri tebi.
hvala za spodbudne besede

[zalostna]

...ena ideja:
Preden poveš prijateljici, da si zaljubljena v njenega fanta, jo vprašaj če ji je morda všeč tvoj bivši fant

kaj naj bi ji to koristlo?

Zalostna,imava isto zgodbo,z razliko,da tut on men kaze znake... Njegova je sicer sama to vse ugotovila,ampak jaz nisem priznala... V srcu ga nosim ze 2 leti ziher... druzimo se tut.. v glavnem ista zgodba, z tisto razliko... In tud mislim,da je mogoce bolse,da ji ne poves.. Fanta,kot vidis,ne bos imela (ce te ne mara),zgubila bos pa mogoce se prijateljico,ne poznam in ne vem,kak bo/bi odreagirala... Ceprav so to tvoja custva,ktera si ne izbiras sama... Imas dve plati,poves prijateljici svoja custva,mogoce te bo odslovila,to bi bilo zate mogoce dobro,saj ga ne bi tolko vidla in ga pocasi,res pocasi zacela prebolevat... Je pa slabo zato,ker bos z njim izgubila tudi prijateljico...
Jaz prijateljici nisem priznala,da se kaj dogaja,druzimo se se naprej,ceprav je rekla,da mi ne zameri,ampak jaz vem,kako napete skupne ure bi bile,zato skoda besed... mogoce povem takrat,ko bo samski 

Ce bos sla po mojih obcutkih,ktere jaz dozivljam.... ti bo sam zaradi njega tut prijateljica postala anti... Tak je pri meni,prej mi je blla ful dobra,zdej ,ko se druzimo,mi gre na ziuce,sem tam zaradi NJEGA,ceprav s tem trpim... na beda je pa spet zaj da bi rekla prjatlci ne bomo se vec druzl kr mi gres na zivce... to pa ne morm... 

z prijateljico sva še zmeraj najbolši prijateljici in se bojim da se bo kaj zalomilo. težava je v tem da se zelo dobro razumeva in da imava obojestransko popolnoma odkrit in iskren odnos, razen kar se tika te moje težave. vem da prijateljica ne ve da sem zaljubljena v njega, ker če bi sumila, bi me zagotovo vprašala kar bi bilo po eni strani dobro, saj bi ji lahko odgovorila, čeprav bi mi bilo težko. a sama niti ne vem kako naj bi začela temo o tem. rada bi ji povedala in samo tega me je strah da bi jo izgubila, saj takšni odkriti in iskreni prijatelji kot je ona ne rastejo na drevesih, če me razumeš.
na začetku ko smo se spoznali sem se tudi jaz pogovarjala z njim in on z mano,  potem pa se je naenkrat vse skupaj končalo. oddaljil se je in popolnoma distanciral.
zanima me kakšne znake ti ta tvoj prijatelj sporoča, ker sem takrat na začetku tudi jaz imela občutek da sem mu všeč.
mislim da ti je prijateljica dala odlično možnost da poveš resnico in celo povedala ti je da ti ne bi zamerila, in samo želim si da bi se pri meni izteklo tako.
rada bi vedela kako se sedaj spopadaš z tem in kakšen je sedaj vaš odnos, ko je prijateljica posumila da si zaljubljena v njega.
nevem pa kako ti je prijateljica lahko sedaj anti, lahko si samo srečna da je tako dobra prijateljica, da celo pri ljubezni reče da si je ne moreš izbirati in ti ne bi zamerila.
upam da bom imela toliko sreče kot ti in pupa30, čeprav tebe povsem ne razumem.

[zalostna]

Draga Žalostna tvoja zgodba je žalostna.

Si kdaj razmišljala v kaj si se zaljubila?
- res v njega, takega kot je, s tem da te ne želi videti, te ne mara...
- ali morda v njegov LIK, ki si mu TI SAMA pripisala lastnosti, ki Ti želiš, da bi jih on imel...?
- vidiš njega realno ali ga gledaš skozi svoja rožnata očala (torej skozi lastno izkrivljeno sliko)

Biti zaljubljena je zaslepljenost...trenutna faza...faza idealiziranja nekoga
Ljubiti je drugače, je sprejemati celotnega človeka na podlagi realne slike, vedenja...osebnostnih lastnosti.

O pretepanju nimam besed (tvoj bivši).
Zame je to tako nizkotno dejanje...
Čim prej stran to je vse....kdor udari enkrat - bo tudi še enkrat ....
Prijateljica ... hm hm...ne vem..ti veš ali si res pri njej zaradu NJE ali samo zato ker je tam tudi ON. ...
taki trikotniki se ne obnesejo dolgo ... na koncu so prizadeti vsi ...

Vztrajati v neki slepi zaljubljenosti v nekoga, ki ti ljubezni ne vrača je nesmisel.
Odnos potrebuje DVA partnerja....vzajemno ljubezen...vzajemno željo biti skupaj.

Čas, ki ga namenjaš mislim (domišljiji) "o njem" - poskusi zamenjati za čas ko se boš ukvarjala s seboj.
Prvo si TI pomembna sebi (imeti sebe rada) in zato se ukvarjaj s seboj..s svojimi vrlinami, potrebami, raziskuj svoje občutke, misli...samospoštovanje....samozavest ...

v nekaterih točkah se popolnoma strinjam s tabo, vendar ne morem si izbirati kar čutim do nekoga
z prijateljico sva zelo dobre prijateljice in vem da sem tam zaradi nje, če vidim njega je to le nekakšen velik bonus in ob enem tudi trpljenje. ni mi lepo ko jih vidim kako se poljubljata in vidim da se ljubita, a prijateljici to privoščim, privoščim ji vso srečo z njim, ne želim ga imeti, želim ji samo povedati kaj čutim in s tem tudi obdržati njo, ki jo imam neizmerno rada.

[zalostna]

lahko ji poveš,kaj se dogaja v tebi, hkrati pa bi se na tvojem mestu odmaknila od vsega tega.
Vem ,da je prijateljica,vendar kadar veš,da vsakič ko vidiš njenega fanta trpiš, je bolje,da se odmakneš od obeh.
Na začetku bo hudo ,vendar še vedno vela:Daleč od oči, daleč od srca in počasi boš prebolela.
Trpljenje vsak dan je res hudo...

Drži se....

pozdrav nicole

hvala za nasvet, a žal se jaz ne želim držati izreka, ker se mi zdi popolnoma nesmiselno. trpim tudi ko nisem z njima in tudi ko sem z njima. ne želim pa izgubiti prijateljice ki jo imam rada in mi pomeni veliko 

[zalostna]

Mislim, da je najbolje za vse, če se čim prej umakneš iz tega razmerja. Zakaj uničevati prijateljstvo? Zaljubljenost te bo prav gotovo minila, če se boš umaknila, tako ostane vsaj nekaj možnosti, da ohraniš prijateljico. Priznanje??? V tem ne vidim prav nobene koristi za nikogar od vas.
Pomembno je, da se distanciraš! Potem se bodo stvari uredile same po sebi....zakaj ravno prijateljičin fant?? Ker imaš dovolj oziroma preveč možnosti za srečanje z njim.... svojo energijo raje usmeri v iskanje SVOJE ljubezni....daleč od vsega tega. Take, ki ne bo pretepala ne z besedami in ne z dejanji...to je zadnje, kar lahko nekdo nardi - udari!!
Preprosto pusti....bo najbolje!!!
LP

priznanje kot samo naj nebi koristilo nikomur?? kako lahko kaj takšnega napišeš
si že slišala za odkritost in iskrenost med prijatelji, ali sploh veš koliko noči ne morem spati zaradi tega ker se počutim zahrbtno in najbolj umazano. oprosti za odziv, ampak res ne razumem kakšne odnose imate z prijatelji in kako jim lahko sploh rečete prijatelji, če nimate iskrenih odnosov.
oprosti ampak mene to nepriznanje tako muči da sem razmišljala tudi o samomoru, ki se mi zdi tudi edina rešitev v primeru da ji tega ne povem....ne morem, ne zdržim, ubija me, ne morem ji gledati v oči....

[Yang]

Mislim, da je najbolje za vse, če se čim prej umakneš iz tega razmerja. Zakaj uničevati prijateljstvo? Zaljubljenost te bo prav gotovo minila, če se boš umaknila, tako ostane vsaj nekaj možnosti, da ohraniš prijateljico. Priznanje??? V tem ne vidim prav nobene koristi za nikogar od vas.
Pomembno je, da se distanciraš! Potem se bodo stvari uredile same po sebi...

priznanje kot samo naj nebi koristilo nikomur?? kako lahko kaj takšnega napišeš
si že slišala za odkritost in iskrenost med prijatelji, ali sploh veš koliko noči ne morem spati zaradi tega ker se počutim zahrbtno in najbolj umazano. oprosti za odziv, ampak res ne razumem kakšne odnose imate z prijatelji in kako jim lahko sploh rečete prijatelji, če nimate iskrenih odnosov.
oprosti ampak mene to nepriznanje tako muči da sem razmišljala tudi o samomoru, ki se mi zdi tudi edina rešitev v primeru da ji tega ne povem....ne morem, ne zdržim, ubija me, ne morem ji gledati v oči....

Žalostna, če bi bila RES tako zelo prepričana, da je treba povedati, bi to že zdavnaj storila!
...zakaj tega (še) nisi storila?
...zakaj ti je dosedaj, bolj "pasalo" biti "hinavska" in ne povedati, kot pa povedati?
...v čem je "štos", da je tako (in ravnaš tako kot ravnaš, čeprav tega nočeš)?
(morda zato, ker tudi ti (potihem oz. nezavedno?) deliš mnenje zale (pa si ga ne priznaš), ki pravi, da to nobenemu ne bi koristilo, čeprav si ob tem mnenju naravnost zgrožena, da tako pa vendar ne gre!)

Zakaj se dneve, tedne, mesece trpinčiš?
Upam, da ne misliš še naprej "vztrajati" pri tem?
(v obsodbah sebe kot zahrbtne, umazane; v neprespanih nočeh, v tem, da ne zdržiš tega nepriznanja, da te ubija, da ji ne moreš pogledati v oči,...)

Praviš, da te to tako zelo muči, da razmišljaš tudi o samomoru... upam, da se zavedaš, da s tem vztrajanjem lahko sebe pripelješ celo do samomora...
...torej; čas je za spremembe; prenehaj se mučiti, trpinčiti in vztrajati pri tem, ter naredi nekaj zase, da ti bo lažje!
(Razen, če si morda mazohistka in v vsem tem trpinčenju same sebe obenem celo uživaš na nek "čuden" način?)

[nedostopna!!]

No,tule bi js neki rekla... se drugac strinjam z Yangom,ampak ker vem kk to zgleda,oz poznam tele obcutke.... JE TO ZLOOO DOLGA POT da se neu vec trpincla..!! js sm ze tedi rekla da ga bom prebolela...pa se ga zmir nisn,ceprav sta mi pa ze dva usec... ceprav je ON se zmir na 1.mestu 

[alexx]

Žalostna...nekaj vseeno ne razumem. Zakaj te fant tvoje prijateljice prezira...kot praviš. Človeka pač ne preziraš "kar tako". Ti je bolj ali manj všeč. Ali ni všeč. Preziraš ga pa ne. Vsaj jaz tega občutka ne poznam (če odštejem nekatera globalna dejanja in dejavnike z udeleženci).
Vprašala bi ga. Morda te bo razlog streznil in se boš odljubila.

To kar ti počneš je pa mazohizem. In mislim, da si na dobri poti, da izgubiš vse. Predvsem sebe. Iskrenost. Velika beseda...in lepa. A iskrenost "pod vsako ceno" ne. V trikotnike ne verjamem, razen v geometriji in take z enakimi stranicami. V vašem trikotniku je pa vsaka stranica različna.

To kar si pa ti počela svojemu bivšemu fantu je pa sadizem. Nekomu ki ga imaš rad govoriti kaj čutiš do drugega...ne razumem. Da si mu rekla, da ga pač več ne ljubiš, bi se mi zdelo pošteno. Ne pa ga mrcvariti. Da te je pretepel ne odobravam. Da te je vrgel ven pa. Jaz bi te tudi. S cotami vred. In s tvojimi monologi.

Prijateljstvo je čudovita reč in redko se dobi. Vedno je v recesiji. A v nesmrtna prijateljstva nekako ne verjamem. Prosto po Einsteinu. Vse je relativno. Nič ni absolutno.

Primer: 1. Prijatelji...od otroštva...vedno skupaj.
          2. Partnerstvo...ljubezen do partnerja...nato...
          3. Otrok...tvoj...njen...ko bo.
          4. Otroci postanejo mladostniki...en drugega lahko potegne v npr. odvisnost. Ne vesta ne ti ne
              ona kateri je kriv. En pač sam odneha in je vse OK...samo poskusil je. Drugi npr. tvoj postane odvisnik.

Kaj boš razdrla? Prijateljstvo ali vez z otrokom. Zame ni dileme. Vrgla bi se z vsemi štirimi v reševanje otroka. Tudi pod ceno prijateljstva.

In potem...ko bi rešila otroka, bi poskusila spet s prijateljico. Mislim, da če je prava bi razumela, da takrat pač ni šlo drugače.

P.S. Vem, da je vsak drugačen a pošteno bi bilo, da se ti malo odmakneš. Od para. Jaz mislim, da prijateljica tudi ni tako neumna in nekaj sluti...a...še vedno. Predvsem boš v celoti izgubila SEBE. Ker se že izgubljaš.

REŠUJ SEBE !