Roky in Dman, popolnoma enako je pri meni...
Enkrat tedensko imam terapije in včasih me je kar groza sploh oditi tja... Mislim si pa čemu moram jaz za to plačevati, da me je potem še tri dni strah???
Tako je bilo na zadnjem srečanju s terapevtom, kjer sem mu predlagal, da bi malo razredčila najina srečanja, ker mi je šlo v zadnjem času tako dobro. No on je dejal, da je mogoče čas, da malo spustim naslonjalo stola, zaprem oči, se poskušam bolj poglobiti vase... to sem tudi naredil in kaj se je zgodilo - prišla sva do nekih nedoživetih prepovedanih čustev, sililo me je na jok in skoraj bi se mu tam tudi razjokal. Potem pa nekakšno neznansko olajšanje..... Za nekaj ur.
Naslednji dan malo posurfam po internetu kako je to z zatrtimi čustvi in glej ga paniko in strah - kaj čutim? a je to žalost? je depresija? kaj če sem suicidalen? hitro začnem brati zgodbe ljudi, ki so naredili samomor - zakaj so ga? a res ni bilo nobene druge poti? robert enke... OK, za redko boleznijo srca mu je pri 2. letih umrla hčerka... a že prej je bil depresiven in je imel ogromno strahov, tudi kaj če dobi gol?? Je mene tudi tega strah - da ne bom zmogel? Kaj če sem tudi jaz na tej poti?.........
Mater pa tako fajn mi je šlo zadnja 2 tedna... No ja, moram reči da je danes že bolje, sem kar presenečen nad tem, kako dobro sem danes spal, glede na vse včerajšnje strahove, hvala bogu!
Od kod prihajaš Roky? Pa ti Dman? Mogoče se pa kdaj dobimo na kakšni kavici pa malo skritiziramo te naše psihoterapevte?!
Lep dan!
