strah pred izpostavljanjem

[Janja]

Hope, jaz vem, da ti bo uspelo, in sicer tako kot ti je že predzadnjič.   Pohvalila pa bi te tudi glede Dunaja. To je zate pomenilo veliko izpostavljanje.

Jutri bom zate držala pesti, ti pa si potem pojdi kupit tiste hlače, ki si jih želiš.

[Arwen]

Hope  držim pesti, v to, da ti bo uspelo, pa ni dvoma   

[Slavka]

Hope, gotovo ti bo uspelo! Vidiš, da napreduješ, da si privoščiš stvari in to je super....kar tako naprej in zmaga je tvoja  Držim ti pesti! 

[Hope]

Hvala Janja, hvala Arwen Coprnica in hvala Slavka 
Uspelo mi je  Dokazala sem si, da zmorem tudi to - soočiti se s svojim največjim strahom. In glej ga zlomka, govorila sem razločno, sploh ni bilo opaziti, da imam tremo. Edino vso jutro sem se počutla slabo - od tega, da se mi je zdelo, da bom skupaj padla od pritiska in špikanja v glavi,...
Ampak sem zmogla 
In sem si že privoščla, kar sem si obljubila 

Še enkrat, hvala vsaki posebej - res znate pomiriti človeka in mu vliti pogum 

Lep dan še naprej 
 

[Slavka]

Hope, čestitam ti  majhne bitke ti prinesejo veliko zmago 

[Janja]

Hope, sem vesela zate, da ti je uspelo. Sedaj pa z novimi hlačami k novim zmagam nasproti.

[Anchi]

Čestitke Hope!!!

[Arwen]

  Hope  in sedaj, ko veš, da zmoreš  samo pogumno naprej 

(pa samo tko, mimogrede - malo je junakov, ki so čisto brez treme pred takim ali drugačnim nastopom)

[Hope]

Še enkrat: Hvala vam 

Pa lepe in mirne praznike vam želim 

 

[Hope]

Pozdravljeni!

Že en čas se nisem oglasila, upam, da ste lepo zakorakali v novo leto 
Spet pišem, da malo pojamram in povem, kako mi gre. Kot veste, sem imela (no, še imam), grozen strah in tremo pred raznimi oblikami izpostavljanja, predvsem javnim nastopanjem.
Lani sem opravila 3 predstavitve, moram rečt, da kar uspešno; pa tudi letos sem imela že 2, tudi uspešno. Tako, da sem se predstavitev za ta semester rešila in imam vse pogoje, da grem na izpit. In prav to me skrbi in nervira, izpit namreč. Ju3 me čaka prvi izpit odkar sem zamenjala študijsko smer, in sicer ustni. Sicer ne prekipevam ravno od znanja, daleč od tega, ampak grem pa vsaj poskusit. Ampak me rahlo glava boli in počutim se napeto, v stresu 
Če primerjam nov študij s starim, mi je tu bistveno boljše. Predavanj se udeležujem dokaj redno, tudi učim se lažje (v tem smislu, da sem lani samo knjigo pogledla pa doživljala tesnobo, učila sem se  z muko, z nekakšnim strahom, že teden pred izpitom sem čutla nepopisen strah, nisem mogla spat itd.)
Zaradi teh občutkov lani niti na izpite nisem hodla (razen 2); vedno sem se odjavla in si rekla, da grem čez 2 tedna, ko se bom bolje naučila (ni bil vzrok, da ne bi znala, ampak strah pred temi občutki). Malo se bojim, da bom spet "zabluzila", čeprav menim, da mi gre dosti bolje, kot lani.

No, tokrat sem ostala prijavljena na izpit  Vsaj to 
Čeprav se bojim, da bom vprašana ravno to, kar ne znam (bi se več učila, a sem bila vmes bolna) in si bom naredila sramoto pred prof. (izpit bo ustni )

No, v glavnem, hotela sem samo malo potožiti in povedati, da me je strah in komaj čakam da bo mimo - pa če naredim ali ne 

Vas pa lepo pozdravljam,

na slišanje oz. pisanje

 

[Arwen]

držim pesti 

[Suzy]

Tud jaz držim pesti zate
   Javi nam...

[Hope]

Evo, sporočam vam, da sem izpit opravila in še z lepo oceno 
Pišem pa vam šele sedaj, saj sem danes imela že nov izpit...naporno v glavnem 
Upam, da bom zmogla še naprej 
Hvala za držane pesti 

lep večer 

[Janja]

Hope, super. Bravo zate!

Upam, da bom zmogla še naprej 

Seveda, da boš.

[moljka]

Hope, obvladaš, čestitke z moje strani 

[Hope]

 Zdravo!

Kako ste kaj? Upam, da bolje kot jaz, ki sem precej na trnih. Oglašala se nisem že en čas, ampak vas vseeno spremljam. In danes sem se odločila, da po dolgem času spet nekaj napišem.
Torej...da vam zaupam malo o moje stanju.
Pred kratkim se je končalo zame naporno izpitno obdobje, ki je bilo zelo uspešno. Čeprav sem se bala, kako bo vse skupaj izpadlo, se je dobro izteklo. Kljub temu čutim, da sem nonstop pod stresom, vsakodnevne stvari, ki se drugim zdijo mala malica, mene popolnoma izčrpajo. Ampak se nekako poskušam spoprijemat z vsem skupaj 
Zavedam se, kaj so moji problemi, ne vem pa kaj ukrenit, da se jih znebim. S tem mislim na anksioznost, ki je še vedno prisotna (čeprav v mnogo manjši meri), moja samozavest je na psu in posledično trpim za socialno fobijo.

Vsaka malenkost me spravi iz tira. Ne vem, če se komu to dogaja oz. se mu je: kadar slišim kako novico, ki je ocenjujem za pomembno (bodisi je vesela ali tragična), občutim ful nelagoden občutek v glavi - kot neki močni mravljinci ali pritisk.? Kot da bi si preveč gnala k srcu in me prizadene. To mi je res neprijetno in ne vem, kako naj se tega rešim.

Pa tudi po obrazu, glavi čutim mravljince - občasno. Ampak to je par minutk, pa pol lahko da par dni nič. Čutim, kot da mi je omrtvičilo pol obraza in se seveda zelo prestrašim.

No, največji trn v peti pa mi predstavlja zdravniški pregled na katerega bom mogla kmalu it. Joj, tega pa me je tako strah kot ne vem kaj... Bi se ga izognila pa se bojim, da je pogoj za vpis v višji letnik. Že zdaj vem, kako se bo odvijal scenarij oz. kako se bom počutila. Moram še povedat, da vedno, ko sem živčna dobim rdeče fleke po prsih, vratu, tako da le lahko zdravnik takoj ugotovi, kaj mi je. Da ne omenim, da napravo za merjenje pritiska samo vidim in mi pritisk naraste v višave. Ne vem, kaj naj naredim,, da bom hladna in da se za vse skupaj ne bi sekirala. Se mi zdi, da pred vsemi drugimi "normalnimi" ljudmi lahko skrijem, kaj mi je, pri zdravniku pa ne in zato me je še posebej strah. Pred osebami, ki so na kakih položajih sem vedno čutila neko strahospoštovanje, ampak v pretirani meri. Vem, da so zdravniki ravnotako ljudje, ampak imam pred njimi tremo. Pa vem, da so zdravniki vsega vajeni, da so že imeli primere meni podobne (upam). poleg tega me je še strah kaj vse mi bodo odkrili in se zato še bolj bojim. Ah, saj bo...

Nič, bom končala zaenkrat, se še oglasim kaj.

Lepo bodite

[taja1]

Pričakovanja imaš do sebe in to zlo preveč naštelana... nerealna, veš da zmoreš izpite. Pa kaj pol, če ti spodleti kakšen izpit (saj si najbrž videla že koga, ki je čist lepo pač v drugo naredil).

Izčrpajo te tvoje misli o tem, kako težko bo, o tem, da ne zmoreš, ne pa tud tako sami izpiti, kaj ni to čudno?

Zdravnik pa tud, če kaj opazi, kaj pa bi blo najhujšega, kar se ti lahko zgodi, sej je tam, da ti pomaga...

[Arwen]

No, največji trn v peti pa mi predstavlja zdravniški pregled na katerega bom mogla kmalu it. Joj, tega pa me je tako strah kot ne vem kaj...

... tako da le lahko zdravnik takoj ugotovi, kaj mi je.

... poleg tega me je še strah kaj vse mi bodo odkrili in se zato še bolj bojim. Ah, saj bo...

 

[Arwen]

in kako se spopadaš z njimi, Tomius1111?

[tomius1111]

kako se spopadam...hm...trenutno se ne ker sem doma, sam tak al tak mi pridejo strahovi do živga tut če sm doma tk de...prepuščam....