Tale tema je super. Mimogrede, Dentalion in BlueSun, super pišeta!

Evo, pri meni je malo drugače - jaz živim doma in se vozim v Lj (se mi finančno to veliko bolj splača) in si želim ravno obratno - živeti v Ljubljani! To pa zato, da bi si pridobil malo samozavesti in odgovornosti. Imam veliko znancev v Ljubljani (faks ipd.), a nobenega prijatelja. Doma imam nekaj prijateljev (ne veliko), ampak res dobrih prijateljev.
Vendar opažam, da počasi ljudje stopamo po drugačnih poteh. Poti z mojimi dobrimi prijatelji se tako počasi razhajajo. To ne pomeni, da te prijatelje zgubljam, pač pa le, da ne tičimo več vedno skupaj in da nismo več sami sebi zadostni, kot smo nekoč bili. In prav je tako.
Mislim (in upam), da ta prijateljstva ne bodo nikoli popolnoma zamrla, a se hkrati zavedam, da ima vsak človek svojo pot in da si ne smem dovoliti nadzorovati svojih prijateljev.
Zato si želim v Ljubljano, ker bi tudi jaz rad nekako bolj odločno in odgovorno stopil na svojo pot in jo gradil, saj pri sebi opažam, da se vse preveč opiram na ta stara prijateljstva.
Ampak po drugi strani me je strah. Ja, strah sprememb. Zavedam se tega. Ampak zavedam se tudi tega, da preveč novega naenkrat ne smem, ker me te stvari izčrpavajo. Veliko novega sem poskusil v zadnjem času, veliko novih stvari sem v svoje življenje vpeljal in sem ponosen na to. Tako kot je rekel Dentalion - počasi in za ziher. Nikamor se mi ne mudi. 21 let sem star. Korak za korakom. Celo življenje mam še pred sabo, zakaj bi se sekiral?
To je bil malo off-topic. Da se še malo navežem na temo za konec:
Tudi jaz se, BlueSun, tako kot ti zelo dobro počutm med prijatelji in tudi meni ni do žurk preveč (še manj do alkohola

). Ampak včasih tudi pri meni pride dan, ko se tudi med prijatelji čutim nekako odmaknjenega in nerazumljenega. Takrat to pač sprejmem in takoj je malo boljše. Pač sprejmem, da jo to del mene, da mi včasih vse dol pade brez razloga. To se mi je včeraj zgodilo, ko smo bili skupaj zunaj. Evo ene 15 min sem bil tak čuden in to, sem si rekel: "Tak si, boli te, sprejmi se. To je del tebe." In na koncu sem bil spet dobri stari jaz.
Ne vem, če je melo to moje današanje pisanje kaj smisla, al je biblo bolj brez repa in glave, sem še malo zmatran ...
