temne misli, samomor; ste kdaj poskusili...razmišljali o tem...

[OLJA]

vedno večkrat pomislim da bi se na hitro vsega rešila

[rafi]

vedno večkrat pomislim da bi se na hitro vsega rešila

ja tako sem tudi jaz premišljeval. sem že pojedel tablete sam, sem premalo vzel, tako da sem dva dni spal, pol sem se zbudil in si misli zakaj vraga sem to naredil, še danes se sprašujem zakaj, pomoč pa nisem poiskal in mi je žal da nisem, bi mi že kdo pomagal. lansko leto sem  zaupal svoji zdravnici ker nisem več zdržal, ti povem da me je dobro na noge postavila. Ti svetujem pojdi in nekomu zaupaj svoje težave boš videla da ti bo boljše.

[I am tired of everything]

mislim ja, vedno, ko pridem do podna pa mi postane za vse vseeno. včasih enkrat na teden, včasih enkrat na mesec pomislim. odvisno, koliko mi dogaja. potem grem pa spat, prespim, pa drug dan vse normalno spet naprej. in tako lajf dalje teče, enkrat je lepo drugič je črno, pa gredo dnevi, mesci in leta naprej. žiletka je pa najboljša prijateljica, da za en čas mal se sprostiš. sm še vedno živa in zrak mešam. ampak samo pomislim na samomor, naredila ga pa nebi, ker nimam toliko volje.

[Silvo Malek]

Jutri zvečer bo 31 let, ko sem na samomor prvič pomislil!
 Žiletka.. Joj! Menda ja ni ob tebi vedno zvečer!
 Smo kar smo in smo tu!

[Gregy 81]

Jaz pa za kake določene dni,oz.za praznike,večkrat pomislim na samomor.Takrat je želja res velika po odhodu s tega sveta...Tudi moja prijateljica je žiletka,čeprav sva zdaj neki časa "skregana",mi manjka rezanje me sprosti,osvobaja napetosti...
Zadnjih nekaj dni je želja po rezanju neustavljiva...pa želja po alkoholu tudi.

[Kristy]

Sam si po še danes želim da bi tako lepo zvečer šel spat in bi lepo v miru zaspal, in se več nebi zbudil.

woooow...milina  ... jaz si tut tako kdaj mislim ... kakšen dan, ko sem tako utrujena od življenja in njegovih klinčevih izzivov, ko mi ne da miru niti par mesecev, da človek pride malo h sebi....

potem pa si mislim, ja, kaj pa če ima življenje še kaj lepega in srečnega nekje spravljeno zame     ..... sanja svinja kukuruz 

ko bi človek lahko vsaj izbiral ali se želiš roditi ali ne.... če tako pomislim, po eni strani sem prav vesela, da nisem nobenega reveža več spravljala na ta svet... nihče mi ne bo nikoli očital zakaj sem ga morala roditi, nikogar mojega mi ne bo treba gledati kako trpi, ker vem, da če bi bilo tako, bi tudi jaz trpela...tako pa trpim samo zase....ni ga človeka na tem svetu, da mu kdaj ne bi bilo hudo in ne bi bil žalosten....kaj šele kaj več.... življenje je itak ena velika jeba... ja, je tistih 5 ali 10 lepih dni ali celo 50...ostalo je pa jeba taka ali drugačna....amen.

[zanchy]

Moj prvi samomor se je začel pri 14-ih letih. Takrat sem hotela skočiti v divja korita reke Soče, pojedla nekaj noninih tablet in malo podganjega strupa.. tudi porezala sem se. ko sem hotela skočiti, sem se ustavila in se zapodila nazaj domov. Pila in pila sem ful mleko.. izkazalo se je da so tablete ki sem jih pojedla pomirjevala in sem se zato umirila in ne skočila ampak zdirjala domov.
Naslednji dan so domači videli da imam povito zapestje. In 1. sem šla v Idrijo.
Vse do danes (imam 26 let) sem bila v Idriji 6x. Od tega 3x zaradi samomora.

[plavica]

pri 15 letih sem delala samomor. najedla sem se apaurinov. Našli so me domači in spomnim se, da so me nalivali s kavo. Dobila nisem nobene pomoči, ker me niso hoteli dati v ''norišnico''. Nekako sem zvozila do sedaj, ko me je pribilo do podna in še malo v minus. Na samomor pomislim večkrat tedensko, a nočem zaznamovat svojega otroka, ki me tudi še rabi.

[Morana]

Probal, zadnje leto veliko razmišljam o tem,... preprosto pridejo tisti dnevi, ko je vsega preveč ..., k sreči za vsakim dežjem posije sonce, samo letos je prekleto veliko dežja 

[LostOneFuture]

ja poizkušala sem 4x, začelo se je po mojem 18.rojstnem dnevu, čeprav anksioznost je bila pri meni prisotna že od nekje 10.leta starosti. prvič sem si hotela porezati zapestje, da bi izkrvavela, pa sem si namesto tega sprva porezala cel zgornji del dlani, presenetil me je oče, ki je sredi noči vstal, zato sem namesto smrti dobila 18 šivov  , drugič sem pojedla dve tablici maminih uspavalnih tablet in spila čez celo vodko, pa ni bilo reakcije, kot da ne bi nič vzela    danes razmišljam, ker sem takrat imela emetofobijo na višku, najbrž je tudi želodec posledično bil kot iz jekla,  tretjič sem se hotela obesiti pa se je vrv strgala ko sem brcnila stol in obvisela  , četrtič pa sem se hotela z avtom zaleteti v steno v predoru pri izredno visoki hitrosti, pa me je na drugo stran ceste odneslo, čeprav sem ciljala v steno, avto je bil minimalno poškodovan, meni ni bilo nič. zaradi tega sem začela verjeti da ne smem umreti, da ima moje življenje višje poslanstvo, danes se ukvarjam z duhovnostjo, verjamem v angele, mogla sem jih imeti prekleto veliko oz prekleto dobre    vmes sem sicer še ogromno-krat načrtovala samomor, a tistega nisem poizkušala, pisala poslovilna pisma... danes  več ne poizkušam, tudi načrtujem ne, imam pa še kdaj pa kdaj samomorilne misli...ki hvala bogu hitro izpuhtijo!

[Nucky]

Take misli se mi pojavljajo že nekaj let.. Zdaj se tudi zdravim zaradi tega v Polju.. Poleg samomorilnih misli imam pa tudi psihozo zgleda.. Sicer lažjo obliko..

[seu]

Vsak dan.

[maya123]

Enostavno..ubit bolečino, pomen ubit sebe..in gasa po tabletah..no, neuspešno. Malo prekmalu, kjub pozni uri ob 1h ponoči ga je nekaj zbudlo, me je našel, oživljanje, sedaj životarjenje dalje..žal...težje je živet, kot ubit se, za življenje moraš met jajca, ne za smrt.

[Silvo Malek]

Mojo misel bom s težavo izoblikoval, čeprav je njeno bistvo zelo jasno!
 Logoterapevti trde, naj se ljudje ne navezujemo na soljudi, pač pa jedro življenja iščemo v drobnih stvareh, v minimalizmu.
 Toda sam verjamem v ljudi, v neko bitje, ki me je pa prizadelo in sem globoko v sebi, v moji ranjenosti ppomislil na končnost.
 Že naslednji dan sem bil te iste osebice vesel, a želo teme ostaja v meni, tudi tista misel o koncu!

[ARMELA]

Mene pa zanima...veliko vas je že poskušalo. Zakaj ni uspelo? Kje je tista meja, koliko tablet mora biti, da je uspešno...Je 240 tablet lorama dovolj? Sploh pomirjevala ubijejo?

[Mehmed]

Od benzotov samih je težko OD-jat. V kombinaciji z alkoholom ali opijati pa so lahko smrtonosni že v majhnih količinah. Količina je odvisna od vsakega posameznika.

Sam ne bi poskušal delati tega, ker če se zajebeš, ti je lahko enkrat zelo žal, ker imaš lahko hude posledice do konca življenja in depra bo še hujša.

https://www.erowid.org/experiences/exp.php?ID=64276

[Hannibal]

Pozdravljeni!

Za začetek vsem en lep pozdrav, sem nov na forumu in bom začel kar v tej temi, namreč tudi sam imam samomorilno osebnost, epizode depresij itd. Včasih pridejo trenutki, ko obožujem misel, kako bi si pognal kroglo skozi možgane.To so včasih čisto patetični sprožilci teh misli, včasih že npr to, zakaj se nisem rodil 100let kasneje, včasih se mi pojavi paradoks, češ življenje je neprecenljivo, premalo potegnem iz njega premalo, ga izkoristim, podobno, kot gradbenik, ki je kupil velik stroj potem pa ugotovil, da ga premalo koristi in ga prodal, potem so tu stvari, na katere totalno nimam vpliva npr trenutna situacija v svetu, manipulacija , ki jo moramo prenašati s strani nekaterih posameznikov, ki se imajo za Bogove in si lastijo svet in posledično nas in potem se počutim ponižanega, pojavi se neke vrste samorajski sindrom, kot bi rekli naši južni bratje, bolje grob nego rob, na srečo so te misli prehodne narave, ki zbledijo včasih mi pomaga že preusmeritev misli, včasih tudi ne v skrajnem primeru grdo rečeno se nažrem chillija 500.000-1.000.000 skovilov,  neverjetno ampak pomaga hehe tako, da to metodo bi svetoval vsem tistim, ki izvajajo samopoškodovanje, chilli je neprimerno bolša izbira in še povrhu zelo zdravilna. Možnosti za učinkovito prekinitev svojega obstoja je kar nekaj, možnosti za vaš obstoj oz, da ste se rodili ravno vi in ne kdo drug (potencialni brat sestra) so pa nekaj čisto drugega na harvardu so opravili kalkulacije, za primerjavo možnosti za vaš obstoj so približno enake, kot če bi 2 miliona (celotna slovenija) metala trilion strano kocko in vsem bi moralo pasti enako število, se pravi možnosti so enake "Null Komma Josef" več o tem si lahko preberete na priloženem linku dober grafični prikaz: http://blogs.law.harvard.edu/abinazir/2011/06/15/what-are-chances-you-would-be-born/ tako, da ko boste naslednič pomislili na samomor, ali ga celo poskušali izvest, poglejte ta miselni vzorec in se zamislite, vsi ste zmagovalci probajte čimveč potegniti iz tega prekratkega življenja. In še nekaj ponavadi si ne moramo izbirati glasbe, ki nam jo igra življenje, lahko pa izbiramo ples s katerim bomo plesali na njo. Se zahvaljujem za vašo potrpežljivost upam da nisem preveč dolgovezil heheh.

[nevermind]

Na to temo bi lahko napisal par knjig. Kdaj sem prvič pomislil na samomor ne vem. Vem pa da sem bil star 12 mogoče 11, ko sem šel prvič v gozd z vrvjo in odločen, da se živ ne vrnem več. No seveda sem se in morda v naslednjih dvajsetih letih še stokrat, ker sem pač reva ali pa morda zato, ker sem vedno našel en žarek upanja, ki se je seveda vedno izkazalo za lažno.

V mojih najtežjih letih ko je bil v meni tak obup in strah in groza, da je bilo življenje res neznosno  (takrat nisem imel nobenih zdravil ali česarkoli), je bil samomor oz misel nanj meni v "tolažbo". Nekako v smislu če bo prehudo imam rešitev. In tako sem potem živel iz tedna v teden in po nekem čudezu preživel najbolj obupnih 10 let, ki si jih lahko zamislite.

[vosu]

Ne, še nikoli! Le kako da se nisem že kdaj prej tega spomnil?

[Champ]

ko sem bil star 2 leti 9 mesecev in 4 dni si je moja mama vzela življenje