temne misli, samomor; ste kdaj poskusili...razmišljali o tem...

[moljka]

Flori, včasih v nas prevladajo temne misli in se nam res zdi celo naše življenje brez veze.. Ampak to so najbolj črni scenariji. Za začetek si lahko poskušaš napisati razloge, zakaj se ti zdi, da si zafurala življenje in česa te je pravzaprav strah. Ko boš boljše volje, poglej na seznam in videla boš, kako drugače razmišljaš, če so tvoje misli bolj svetle 

Meni v takih trenutkih pomaga, da se oprem na tisto, kar me veseli, da se pogovorim z nekom (ki me razume in ki mi hkrati zna našteti vse dobre strani v mojem življenju).. Seveda sprememba z zelo slabega počutja na boljše ponavadi ne gre čez noč, pomembno je, da opazimo tista mala izboljšanja in tako vzdržujemo voljo za nadaljnji trud 

In res je, kadar smo na dnu, se tudi najbolj trudimo, da izplezamo iz takega stanja. Kar pa pomeni, da v takih trenutkih tudi veliko več naredimo zase, naš napredek je večji 

Pomembno je tudi, da si znamo biti sami sebi v oporo, da si znamo reči "Tudi, če ves svet misli, da sem zafurala, jaz vem, da sem vredu in da se trudim. To je zame dovolj.". Pomembno je, da ti sama sebe razumeš in da si prijazna do sebe. Potem tudi drugim ne boš več pustila, da bi s tabo ravnali grdo oz. se boš raje malce distancirala od takih ljudi 

Drži se, pa še kaj napiši, kaj točno te mori 

[mixon]

Visela z nebotičnika, policaj me prijel, kot v ameriških filmih
 Danes? Spoznala sem kaj je OBUP, ampak nikolli več
 SE splača boriti!!!

[trzinka]

Mixon  

[OLJA]

MIXON, FLORI  vem da je vama ful tezko, ampak verjemita splača se ziveti. Vsi se vedn znova in znova pobiramo. A zavedajta se da je vskič lazje in počasi se poberemo. Na tem forumu smo da vam pomagamo , tudi sama sem bila na tem da se poberem in počasi mi tudi uspeva. Korajza velja !

[amarina]

Meni  je zelo hudo zadnje tedne. Nedelje so najhujše... stalno razmišljam da bom skočila, prerezala vratne žile, šla pod vlak...same hude misli. Vse je črno in do konca zafurano, samo mučim se še v tem
življenju. kopa pridem ven iz teh misli, pa je kot bi obrisal meglo s šipe in so spet jasne misli. služba je za en drek ... v blagajni itak šit, ker imam koncentarcijo kot enoceličar se tudi motim pri štetju denarja. v Treh urah sem pridelala minus 1,16 EUR.
Trenutno ne vidim sploh ven iz tega sranja. Živim za vsak dan posebej , načrtujem nič in to je to. AD-ji so prijeli, jaz pa se počutim kot da sem zabetonirana v močvirju.

na vem kaj naprej.
l.p. am.

[trzinka]

Amarina, pa si poiskala kakšno strokovno pomoč??Terapije, in ne samo zdravila. Ne smeš kar tako puške vršt v koruzo...

Motiti se, je človeško. Koncentracija je skozi dan vedno v nihanjih in na denar biti osredotočen je zelo težko. Si vzameš vsaj uro na dan zase, se zluftaš, sprehodiš?? To pomaga, ziher. Sicer ne takoj, ampak če boš prakticirala vsak dan, se boš veliko bolje počutila.

Premakni se iz močvirja, boš videla, da se splača

[jade*shade]

Zadnje čase imam grozno težko glavo, polno vsiljivih misli. Bojim se, da bi si kaj naredila. Zato sem poslala sporočilo svoji zdravnici z predlogom, da grem na pregled v bolnišnico v polje. Globok v seb si želim eno izolacijo od znanega okolja in odkrit pogovor z ljudmi, ki se spoznajo na takšne stvari.

[moljka]

Hmm, mogoče bi bilo to tudi dobro, ja  Ali pa kakšna druga vrsta spremembe okolja 

Pogovor pa vsekakor 
Drži se! 

[LiiMoNcA]

Mene tudi že nekaj let spremlja depresija...večkrat pomislim na samomor, saj sem popolnoma sama še z družino ne komunikaciram veliko o svojih težavah pa tudi ne govorim,in zato se v meni nabira bes, zato se pogostokrat jočem imam pa tudi dneve ko sem jezna brez konkretnega razloga.Bila sem že pri psihiatru,predpisal mi je zdravila Zoloft 100mg vendar ni nobenega posebnega učinka.Večkrat se zamislim da nimam nobene svetle prihodnosti , dejavnosti ki so me prej veselile me ne zanimajo več,popolnoma sem druga oseba,zaprta vase...najraje sem sama (doma,zunaj)...Nevem več kaj naj naredim.Tudi doma (od družine) so bile večkrat izgovorjene stvari, ki jih pomoje niso mislili resno (ali pa) in so me res zelo prizadele.Kar se pa tiče kakšne zveze se pa zelo upiram kajti po mojem mnenju si noben fant nebi želel punce ki boleha z depresijo.

LP.
LiMoNcA !

[Janja]

LiiMoNca, pozdravljena!

Ali si svoje misli zaupala tudi strokovnjaku? Koliko časa pa si že na medikamentoznem zdravljenju? Če si šele na začetku, potem vsekakor še ni kritično. Včasih se tudi suicidalne misli pojavijo kot stranski učinek medikamentoznega zdravljenja. Mogoče ne bi bilo slabo o tem spregovoriti. Kaj pa psihoterapija? Si mogoče že razmišljala tudi o tej opciji?

Ali imaš vsaj koga, ki se mu lahko zaupaš, in ki naj bi bil tvoja podporna oseba? Zelo priporočljivo bi bilo, da imaš vsaj nekoga, ker ti bo potem vsekakor lažje.

Kar se pa tiče kakšne zveze se pa zelo upiram kajti po mojem mnenju si noben fant nebi želel punce ki boleha z depresijo.

V tem trenutku niti ni smiselno, da razmišljaš o zvezi. Zdi se mi namreč zelo pomembno, da si urediš boljše počutje. Ko pa boš malo bolje, potem boš na te stvari gledala drugače.

Napiši nam še kaj!

[Arwen]

LiiMoNcA, dobro poznam opisano, sem bila tam...

Moj nasvet: takoj k zdravniku, mogoče bi bilo dobro zamenjat zdravila, sploh, če po enem letu ni pravega učinka... potem obvezno strokovna terapija (seveda ne samo ena), pridruži se skupini za samopomoč (vsaj meni osebno je zelo zelo pomagala), pa čimveč piši, al tu gor na forum, al dnevnik,.. in poskusi vsak dan obvezno it ven na krajši sprehod - gibanje pomaga

kar se pa tiče kakšne zveze se pa zelo upiram kajti po mojem mnenju si noben fant nebi želel punce ki boleha z depresijo

  pravi partner je lahko v veliko pomoč...

[LiiMoNcA]

Ja psihologa in psihiatra obiskujem že kar neka časa ( psihologa dobra 3 leta,psihiatra malo manj).drugače pa trenutno ne razmišljam o zvezi samo učasih mi malo na pamet pride.kar se pa tiče osebe kateri zaupam svoje težave je pa to samo moj zvezek,vanj pišem takrat ko mi je res težko.Družini sem se dostikrat zaupala pa sem potem ugotovila da mi ne verjamejo ker so bile pogostokrat izrečene besede k so mi segle globoko v srce...seveda mi je težko ker je bila družina pri meni na prvem mestu...ampak tudi sama počasi lezem naprej.In hvala usem za nasvete

 

[Arwen]

pazi nase 

[green boy]

tudi mene so obhajale črne misli enkat sm poizkusu s samomorom pa se je kabl strgou pa je blo bum pok tresk pa sm biu na tleh še vedno živ
in ker nisem umru sem pomislu da še ni verjetno čas zame da grem na oni svet
črne misli sm pa ignorerou in tako so sčasoma izginile in pa nehal sem razmišlati preteklost ker ni nč pamtnga v tem

lp
Domen

[Klary]

Limonca, svet ni tako črn veš. Mislim, da si od Arwen dobila kar nekaj pametnih nasvetov, ki dejansko pomagajo. Zdravila pa le menjaj, če še nisi. Vsekakor upam, da se počutiš bolje in, da si črne misli uspešno prepodila. Objemček

Tudi sama sem že poskušala delati samomore (cocktail enormnih količin tablet-pomirjevala in vse ostalo kar sem našla in kar nekaj litrov alkohola - pivo, vino, žganje, pa neuspešno rezanje žil,..) , leta nazaj, ampak nikoli ni uspelo, no ja, saj je očitno, če sem tukaj in zdaj sem vesela, da mi ni. Nič v življenju ni vredno, da si ga vzamemo, vedno se najde rešitev in vedno je neka lučka na koncu temnega predora, samo poiskati jo je treba. Imamo samo eno življenje, zakaj bi si ga krajšali, že tako ne vemo, kje in kdaj  nas čaka konec.

[Slavka]

Seu, na tem forumu ne boš dobila nasvetov za samomor.  Sicer pa, če pomisliš....tisti, ki so ga delali in jim ni uspel, verjetno ne poznajo recepta za 100% smrt, tisti drugi pa ti žal ne morejo nič več napisati. 

Poznam pa jaz recept za 100% smrt: življenje.

[seu]

Poskusila pa sem, mogoče pa se najde kdo, ki ve.

Hvala vseeno in lep pozdrav.

[NEopazna]

Mene tudi že nekaj let spremlja depresija...večkrat pomislim na samomor, saj sem popolnoma sama še z družino ne komunikaciram veliko o svojih težavah pa tudi ne govorim,in zato se v meni nabira bes, zato se pogostokrat jočem imam pa tudi dneve ko sem jezna brez konkretnega razloga.Večkrat se zamislim da nimam nobene svetle prihodnosti , dejavnosti ki so me prej veselile me ne zanimajo več,popolnoma sem druga oseba,zaprta vase...najraje sem sama (doma,zunaj)...Nevem več kaj naj naredim.

LP.
LiMoNcA !

Same here.. All I want to do is cry, cry, cry... and die.
Toliko mladih življenj je ugasnilo okrog mene... Toliko veselih, ljubljenih, polnih optimizma. Sprašujem se, zakaj je usoda tako kruta... da je vzela njih, ne pa mene.

[žuna]

Same here.. All I want to do is cry, cry, cry... and die.
Toliko mladih življenj je ugasnilo okrog mene... Toliko veselih, ljubljenih, polnih optimizma. Sprašujem se, zakaj je usoda tako kruta... da je vzela njih, ne pa mene.

to je njihova usoda;tvoja je zgleda,da še živiš-zato,go on in išči cilj,hodi po cilju,najdi življenje. s stopanjem po mestu boš samo vegetirala in zapravljala življenje...

[lithium]

Bi vas prosila za eno pomoč.
Zadnje čase se mi misli o tem nenehno ponavljajo, da o misli na rezanje ne govorim.
Trenutno je moj lečeč psihiater dr. orfej iz cmz-ja,( ki me je imel v bolnici) ampak ga imam šele čez dva mesca.Včeraj sem bla pri njemu pa je tako hitro šlo tiste pol urce, da sem mu povedala kako je blo na rakitni, pa kako doma, kako šola.Sploh ni blo časa da rečem da sm resnično zjebana(se opravičujem izrazu) da ne spim in nenehno razmišljam le o tem.