temne misli, samomor; ste kdaj poskusili...razmišljali o tem...

[Arwen]

Bacardi, saj človek pravzaprav živi zase... zase in za trenutke s sočlovekom... kaj pa vem... vem le to, da kar tako kabel iz vtičnice potegnit (to je men rekel takrat Ton, ko sem se pojavila tu gor)  ... ogromno stvari lahko zamudiš 

[tekačica]

Živeti moramo svoje življenje. Otroke ne vzgajamo zase, pač pa za življenje. Lepo bi bilo, da bi sin sporočil, da ga ne bo....Je pa vračanje hvaležnosti zanj veliko breme.

Skozi svojo občutlivost mu sporočaš: toliko sem naredil zate, ti pa tako.....
Oprosti, mene tako vedenje odbija. Veliko raje bi slišala: kako je bilo? prav gotovo ste se imeli super....prosil bi te le, ča drugič pokličeš da te ne bo, da me ne bo skrbelo....da vem ali tudi tebi skuham kosilo...
Tebi se zdi, da si toliko naredil zanj, on pa ti tega ne vrača..kaj pa njegova čustva? Kako to on doživlja? Se počuti utesnjenega? Vprašaj ga....Brez očitkov. Daj mu vedeti, da ga ceniš, da mu zaupaš, da pa si le njegov oče in te skrbi.

[trzinka]

Jaz se pa podpišem pod Aslan...

Ne znam ti sicer tako lepo napisati in svetovati, vendar bi ti  nakako isto povedala kot ona.

[trina]

Čakaj malo, Bacardi,
če sem prav brala, je tvoj sine (očitno že starejši najstnik, a ne) imel včeraj rojstni dan in je torej v soboto, kot se spodobi, žural s frendi in okronal rojstni dan s tem, da je prespal - kot se za mulca njegovih let spodobi - pri kaki mladenki. Bravo sine, tako se dela!
Ampak: ti si želel, da rojstni dan namesto v svoji družbi ali v naročju kake mladenke preživi s tabo. In ker se ti po prekrokani in bogvedi kakšni noči na rojstni dan ni oglasil na telefon - potem ko si se tako potrudil zanj, da si mu skuhal kosilo! - si ne bodi len spokal in stegnil v Ljubljano - in niti toliko nisi potrpel z njim in počakal, da bi prišel domov in mu voščil. Kakšno darilo si torej poklonil sinu za rojstni dan? Svoje demonstrativno nezadovoljstvo z njim in občutek krivde, ker ni izpolnil tvojih pričakovanj in zadovoljil tvojih želja.

Pa saj je bil vendar njegov rojstni dan! NJEGOV dan, ne tvoj, ja? Se nisi mogel niti toliko premagat, da bi ga počakal, preden si v dno srca užaljen, ker te ni upošteval, odšel?

Bacardi, si kdaj razmišljal o tem, kakšno neznansko in neznosno breme nalagaš na sina s tem, ko tako proklamativno živiš samo še zanj? Postavi se v njegovo kožo - kakšni občutki ga morajo vendar navdajat ob tem? 'Moj oče živi samo še zaradi mene, jaz sem edini smisel njegovega življenja, torej moram pazit, da bom izpolnjeval njegova pričakovanja, da bo ob meni zadovoljen in da ga ne bom kdaj prizadel, ker bo potem izgubil edini preostali razlog svojega obstoja in ga nič več ne bo zadrževalo v življenju. In če kdaj - bognezadeni! pa vseeno - če torej kdaj res položi roko nase, kdo bo odgovoren? Kdo bo kriv? Jaz.'

Bogtenimarad, Bacardi, takih bremen nimamo pravice nalagat komurkoli - kaj šele svojim otrokom! Od sina dejansko zahtevaš, da te bo brezpogojno razumel in te imel brezpogojno rad. To, Bacardi, da imamo brezpogojno radi, pritiče nam staršem v odnosu do otrok, ne obratno. Pa ti svojemu sinu poklanjaš brezpogojno ljubezen?
Bi včeraj ravnal tako, kot si, če bi mu jo?

Tvoj sin bo svojo brezpogojno ljubezen, odgovornost in skrb naklanjal svojim otrokom, ko jim bo starš - do takrat pa mu, za boga milega, pusti, da je pač najstnik!

Pred časom, ko sva si izmenjala par zs-jev, si mi napisal, da ti bom nekoč zaupala recept za obletnico, se spomniš? Evo ti ga: zavestna odločitev. Za spremembo.

[bacardidiaz]

Oh, Trina, ne govorim si jaz, da živim samo še zaradi sina. Drugi mi govorijo, da to moram. In, kakor koli že, tega mu tudi nisem nikoli povedal, v smislu, veš, jaz pa živim samo še zaradi tebe
Kaj si čisto nora, ali pa imaš mene za bedaka. In moj sin ima pri meni vso razumevanje. Še sam ga spodbujam, da ga mora srati tu in sedaj, da mu ne bo kdaj žal. Kot je nam vsem.

In od njega tudi nisem nič drugega hotel kot to, da mi pove, kdaj bo približno nared, da pridem po njega. In, verjemi mi, da nikoli ne vohljam za njim, ker mu 100% zaupam. Nikoli mu ne težim po telefonu. Po njega hodim ponoči ob treh ali štirih v Maribor, v njihov klub in še njegovih prijateljev mi ni težko razvozit. Pa tudi pijanega kot mavro sem peljal domov, da mi je še v naročje pljuval. In naslednji dan mu ni bilo treba avta ščistiti. Pa sem ga razumel in mu dal nasvete.

Odšel pa nisem užaljen, ampak žalosten, ker sem mislil, da se mi svet dokončno podira. Lahko mi tudi verjameš, da nisem ravno zmeraj razsoden, da sem občitljiv in ne ravno "normalen".

Še vedno pa mislim, da bi en sms bil dovolj: stari (tako me kliče), pridem pozneje, kot sva se dogovorila. In, verjemimi mi, draga Trina, da niti pisnil ne bi.

[OLJA]

jA samomor, zadnje čase se  mi ta misel velikokrat prikrade v misel.Posebno danes zvečer čisto sem na tleh. Ne vem več kaj naj naredim. Bili smo s prjatlovo sestro skupaj pri nama. K prjatlu sem se preselila prejšnji mesec. Ker ga ze dolgo poznam sem mislila da je v redu človek. Danes pa je pokazal zobe, ko je njegova sestra odšla domov. Bil je in je še vedno pijan. Bil je grono grob, da ne rečem da me ni oklofutal. Ampak jaz sem mu vrnila samo v samoobrambi. Od druzine sem šla pred 18.meseci v garsonjero. IN ker me je prjatu ves čas masiral zakaj mečem denar stran, če sem lahko pri njemu sem končno popustila kljub opoorilom njegove sestre in prijateljev. Danes mi je pokazal pravi obraz. Šla sem spat v drugo sobo in sedaj mi je zagrozil da naj se zjutraj poberem. Nimam kam iti. Nazaj k druzini ne morem , garsonjere nimam več in kaj sedaj. Po glavi se mi mota tisoč misli in ena je naj končam sama sebe in vse bo rešeno. Otroci so odrasli , nekaj mesecev bo te3zko pote3m pa bodo preboleli. Boli me le za hčerko ki je močno navezana namene in še študira. POMOČ!!!!!!!!!!!!!!!! prosim  !

[Yang]

Olja, samomor nikoli ni rešitev!

Olja, si mislim da ti je zelo hudo in si povsem obupana in ne vidiš nobene rešitve.
Vendar vedi da nisi sama in maš našo podporo. Drži se in počasi se bo našla kakšna rešitev.

Otroci so odrasli , nekaj mesecev bo težko potem pa bodo preboleli. Boli me le za hčerko ki je močno navezana namene in še študira.

Otroci pa ne bodo kar "preboleli", otroke to zaznamuje za celo življenje!

Sicer pa nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha in tudi če prespiš in potrpiš boš jutri lažje iskala rešitev kam oditi - morda imaš kakšne prijatelje, morda se najde kakšna rešitev, ki jo sedaj niti ne vidiš...

Namesto misli o tem da kaj narediš sebi raje se razjezi nanj in uporabi to agresijo v smislu bolj zagnenga iskanja rešitev iz krize.

[OLJA]

Jang    hvala za podporo ampak tako sem obupana ! Sploh ne vem kje se me drzi glava kar šla bi kam pa ne najdem rešitve.

[trina]

Bacardi, brez zamere, ampak sam sebi nasprotuješ. Če bi imel tvoj sin pri tebi 'vse razumevanje,' bi ga včeraj počakal in mu voščil - ne pa, da si demonstrativno zapustil prizorišče, ker se ti ni oglasil na telefon (ali pa ti poslal sms-a). Je bilo res tako težko razumet, da mu v tistem trenutku nisi bil najpomembnejša okupacija na svetu?

In, Bacardi, ne izgovarjaj se na svojo občutljivost - ko se začnejo starši izgovarjat na svojo kao občutljivost kot vzrok za napačno vedenje do otrok, mi grejo vsi lasje pokonci; in da nisi 'normalen,' je nesmisel. Namesto da se ukvarjaš s svojo 'občutljivostjo,' namesto da vidiš samo svojo kao tragiko, poskusi sprevidet, kako tebe in tvoje vedenje vidi sin. In sploh družina. Povsem resno ti to predlagam - ker, glej, ne glede na to, da imaš načeloma prav, da bi ti bil mulc moral poslat vsaj sms, ni absolutno nobenega razmerja med resnostjo njegovega 'prestopka' (na rojstni dan se ni ukvarjal z mislimi nate, ker se je očitno ukvarjal s svojim letom primerno nujnejšimi zadevami) in tako skrajno dokončnostjo tvoje kazni (užaljeno si odkorakal iz bajte). Ja, mislim, da je bila to gesta užaljenosti, ne žalosti - in, ja, to je bila dejanska kazen za tvojega mulca, sporočil si mu, da te je tako zelo razočaral, da se ti je podrl svet.

In po drugi strani, Bacardi: če bi meni mulc v pijanosti pobruhal avto, bi moral storit še krepko, krepko več kot samo lastnoročno očistit za sabo, da bi se odkupil za prekršek.


Olja: za prvo silo se lahko zatečeš v kakšno od 'varnih hiš.'

[Arwen]

Olja, stanovanja se oddajajo - zagotovo najdeš prav kmalu zase kaj primernega, do takrat pa, kot pravi Trina - varna hiša http://www.tosemjaz.net/si/dodatne_informacije/739/detail.html

objem  pazi nase, pa drži se; mnogo si prestala, tudi čez to BOŠ šla 

[bacardidiaz]

Trina, kaj bi ti brez Bacardija. 

Moj sin ni imel rojstnega dne v nedeljo, ampak že v soboto 19. decembra. To vem še kako dobro, ker sem bil prvi, ki ga je ob njegovem rojstvu videl (razen babic, seveda). In že v soboto sem ga objel in nisem spizdil od doma, ne da bi to storil.

Sploh pa, ne veš, kaj se je meni takrat motalo po glavi, in zakaj se mi je, ker so zadeve mnogo bolj kompleksne.

Tudi ti boš morala kdaj prej zajeti sapo Ne pa, ko vidiš, da je Bacardi nekaj napisal...saj veš...

[Arwen]

in, Bacardi, kako si kaj danes? 

[bacardidiaz]

in, Bacardi, kako si kaj danes? 

Ne vem, bolj slabo. Gledam to svoje prerezano zapestje in sem prav slabe volje. Kdaj bom nehal to agresijo nad seboj zganjati.

Potem mi pa še Trina teži

[Arwen]

saj veš, da Trina hoče dobro + več mnenj dobiš...   ; kar se pa zapestij tiče, jih pa preučuj kvečjemu z namenom nakupa zlate zapestnice 

[Aslan]

Draga OLJA..smrt ni izhod..je beg...je občutek lastne nemoči...
In ti SI MOČNA, ti si že dokazala sebi, zmogla si zapustit moža...
in se znajti sama in če prav vem si bila prav fajn ko si bila sama.

Takle pijani fičfirič....ki verjetno zna spretno z besedami oviti žensko dušo.
takle ni vreden počenega groša, kaj šele tvojega življenja.
KLOFUTE???
Olja beži kukr te noge nesejo - ZAVEDNO stran od tega tipa...!
Zdaj te je "imel doma, udomačeno" in je lahko pokazal svoj pravi jaz.
Nimaš kam iti - to ve tudi on...zato je lahko pokazal pravo lice.

Imaš kam iti:
- DOMOV k hčerki in uradnemu možu (dokler ne najdeš garsonjere)
   PRVO NASE pomisli da imaš kje za bit in da si stran od nasilneža.
   Nič "kaj bo mož mislil"..nima veze kaj mož misli...važno da si na toplem in doma!!!
- varna hiša
- kakšna prijateljica

Drži se..smo s teboj!!!

[trzinka]

Olja, bejži!!! Čim enkrat udari, potem večkrat udari!!

[Janja]

Bacardi, všeč so mi vajini dialogi s Trino. Prav popestijo monotonost.   Drugače pa sem mnenja, da premalo poznam(o) tvojo celotno zgodbo, da bi si lahko ustvarili celotno sliko. Vsaj zase lahko to trdim. Po vsej verjetnosti si ti v preteklosti naredil določene napake, po drugi strani pa tudi tvoj sin ne dela zmeraj prav. Še zmeraj pa imata možnost medsebojnega dialoga. Nikoli ni prepozno. Drži se!


Predraga Olja!

Žal mi je, da se ti dogaja, kar se ti dogaja. Veš, jaz že od vsega začetka, odkar prebiram tvojo zgodbo, nisem imela dobrega občutka glede tvojega partnerja... Ne vem, občutki pač. Ko si vsa navdušena pisala, da se boš preselila k njemu, sem si na tihem želela, da si boš premislila. Nisem se ti upala napisati, da ostani v garsonjeri, ker sem imela občutek, da se ne smem vtikati v tvoje življenje, pa tudi vsi drugi so te vzpodbujali... Vzemi to kot še eno preizkušnjo v tvojem življenju. Ker vem, da si borka, vem, da boš zmogla. Jaz sem v to prepričana. Vsekakor pa moraš čim prej odditi stran, ker bolje ne bo nikoli, čeprav ti bo mogoče partner, ko se bo streznil, obljubljal drugače.

Jaz bi na tvojem mestu šla najprej do bivšega moža in hčerke. Če se ne motim, ste v dobrih odnosih in ti bosta pripravljena priskočiti na pomoč. Potem pa se bo že nekje našla kakšna garsonjera tudi zate. V bodoče pa raje ne pristajaj več na takšne kompromise. To ne pomeni, da ne smeš več imeti nobene zveze, to pomeni samo to, da kljub zvezi, ostani raje na svojem. Saj tudi take zveze obstajajo; vsak je na svojem, in ko si zaželita, sta lahko skupaj.

Po glavi se mi mota tisoč misli in ena je naj končam sama sebe in vse bo rešeno. Otroci so odrasli , nekaj mesecev bo te3zko pote3m pa bodo preboleli. Boli me le za hčerko ki je močno navezana namene in še študira. POMOČ!!!!!!!!!!!!!!!! prosim  !

Glede suicidalnosti pa naslednje: jaz mogoče na suicidalnost gledam nekoliko drugače kot ostali. Jaz osebno je ne obsojam, zavedam se, da se tudi to dogaja, si pa želim, da bi se to dogajalo čim manjkrat. Želim si, da bi se vse prezgodnje smrti, ki se zgodijo kot posledica suicidalnosti, dalo preprečiti. Jaz sem se s to problematiko že srečala, in sicer pri moji mami. Napišem ti lahko, da sva se iz te izkušnje veliko naučili, in sicer obe, čisto drugače pa bi bilo, če mi je ne bi uspelo rešiti. Jaz sem odrasla, pa vendar bi mi bilo težko. Ne bi je obsojala in je tudi nikoli nisem, pa saj se je sama dovolj...  Dejansko imaš zmotno prepričanje, da ker sta otroka odrasla, bi bilo zato lažje. Mogoče bi bilo lažje iz finančnega vidika, ker sta nekako že preskrbljena, prav nič lažje pa jima ne bi bilo kar se čustev tiče.

Jaz vem, da si borka, in da boš zmogla. Objem od mene!

[trina]

Trina, kaj bi ti brez Bacardija. 

Gofljo bi držala, ker ne bi mela koga napizdevat.

Potem mi pa še Trina teži

Bi rad, da neham? Al te lahk napizdim zarad porezanega zapestja, porkasvet, no! Saj nisi najstnica!

[bacardidiaz]

Trina, kaj bi ti brez Bacardija. 

Gofljo bi držala, ker ne bi mela koga napizdevat.

Potem mi pa še Trina teži

Bi rad, da neham? Al te lahk napizdim zarad porezanega zapestja, porkasvet, no! Saj nisi najstnica!

Trina, še malo, pa ne bom mogel več živeti brez tebe. Saj veš: odvisnost od odnosov. 

[Kristy]

Uh, sem morala prav pomisliti, če mislim na pravo Oljo .... joj Olja ... čeprav sem tudi jaz imela take občutke kot jih Janja tukaj dol opisuje, si vseeno niti pod razno nisem upala misliti, da se bo tvoj prijatelj tako hitro in tako zelo spremenil .... prav hudo mi je zate 

.....Veš, jaz že od vsega začetka, odkar prebiram tvojo zgodbo, nisem imela dobrega občutka glede tvojega partnerja... Ne vem, občutki pač. Ko si vsa navdušena pisala, da se boš preselila k njemu, sem si na tihem želela, da si boš premislila. Nisem se ti upala napisati, da ostani v garsonjeri, ker sem imela občutek, da se ne smem vtikati v tvoje življenje, pa tudi vsi drugi so te vzpodbujali...

Če te že sedaj podi proč....kaj še bo. ... sej...ko se bo streznil, bo najbrž vsesorte obljubljal, mogoče tudi jokal, da vrni se nazaj.... dovolj si naredila zanj in še preveč.... sploh si ne zasluži tako dobre ženske kot si ti, Olja.

Čimprej pojdi stran od njega....ne zaslužiš si tega !!!
Tudi jaz mislim, da lahko povprašaš moža, da si pri njem vsaj toliko, dokler se ne umiriš in si ne poiščeš novega domovanja.... kaj pa pri tvojih starših...

Drži se  !