|
vesnav
gost
|
 |
« Odgovori #200 dne:: torek, 02. februar 2010 ura: 23:50 » |
|
Nocoj se moraš naspati, zato ti svetujem zavestno brisanje sestrinega klica in informacij ter vprašanj, ki se ti porajajo. Torej, naspi se, nekaj zasanjari, jutri boš prespan gledal malo drugače. Ne verjameš? Verjemi.
Potem jutri pa se začni spraševati raje, kaj si ti želiš in zakaj te bo nekdo, magari sestra, pri tem ovirala.
Lahko noč.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #201 dne:: sreda, 03. februar 2010 ura: 08:41 » |
|
In sedaj sem jaz kriv za vse. daleč od tega; ona pač skuša zvaliti krivdo nate, išče grešnega kozla, ker je enostavneje, nekoga drugega krivit za lasten neuspeh... pač, tudi taki s(m)o na tem svetu.... in očitno ji uspeva, ker si tako k srcu ženeš njene besede Ne more trditi, da jo je 2 leti neskončno skrbelo zame, ker se je brez težav odselila s svojim tipom takoj, ko se je lahko... in me v 8 mesecih te zveze ni niti enkrat samkrat vprašala kako sem... jaz pa njo sem in nikoli dobil odgovora. hja, seveda lahko trdi... saj to pravzaprav počne  ; na tebi pa je, ali dovoliš, da njene besede pridejo do tebe. Saj resnico poznaš, torej....? čemu prevzemat krivdo nase za nekaj, kar tudi pod razno ni tvoj problem, ni tvoja krivda?  Je res samomor edini izhod? NE  ni! Nihče mi ne stoji ob strani, nikogar zares ne skrbi zame. razen par oseb na forumu....
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
Daisy
Druge motnje
Izkušen član/ica
Odsotni
Prispevki: 264
|
 |
« Odgovori #202 dne:: sreda, 03. februar 2010 ura: 10:05 » |
|
Se podpišem pod Arwen! Glede prodaje parcele oz. hiše: morda je pa ravno to tisto, kar te lahko pripelje do uresničitve tvojih sanj - brunarice. Seveda pa je potrebno vse dobro premisliti in se ne prenagliti s svojimi odločitvami. Morda se o tem lahko posvetuješ s svojima prijateljema, ki situacijo bolj poznata.  Kaj pa če bi vseeno poskušal poiskati še strokovno pomoč (morda pri patru Gostečniku  )? Araya, vse dobro! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Arnika
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 135
|
 |
« Odgovori #203 dne:: sreda, 03. februar 2010 ura: 16:48 » |
|
Araya, se tudi jaz strinjam z Arwen. Daisy ti je predlagala Gostečnika in jaz lahko samo prikimam. Meni je on krasna oseba, ki res zna prisluhnit človeku. Včasih grem na njegova predavanja in vedno me pritegne in srkam vase vse, kar govori. Poleg tega ima ogromno znanja iz psihologije človeka, odnosov. Glede na to, da tebe tako zelo boli vajin odnos s sestro in da je pri tebi prisotno toliko težke bolečine, te res spodbujam, da stopiš do njega. Pogum, Araya. Res sem prepričana, da se da priti iz tvoje bolečine. Zaslužiš si vse kaj drugega kot tako trpljenje. Ampak na tebi je, da narediš korak. In naslednjega in naslednjega in naslednjega.  P.S. Niti malo nisi kriv za sestrin neuspeh. Ne pusti se ji.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Ne pozabi, da se zemlja veseli občutka tvojih bosih nog in da se veter želi poigrati s tvojimi lasmi. (Kahlil Gibran)
|
|
|
|
Amelie
gost
|
 |
« Odgovori #204 dne:: petek, 05. februar 2010 ura: 13:21 » |
|
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga Araya, ob branju tega odličnega članka v Sobotni, ki ti ga toplo priporočam, sem se spomnila nate. Jaz ne maram delit nasvetov vsepoprek, se mi zdi da so bolj kot ne piš v veter (izjema so moji bližnji). Vseeno pa imam občutek, da se z neskončnim brskanjem po sebi in razmišljanjem zakaj so stvari take kot so, ne pride daleč in da to ni preveč plodno početje. Sestra je taka kot je, odrasel človek s svojim življenjem, ti tudi, in čeprav kri ni voda, si včasih s sorojenci pač nismo tako blizu kot bi si lahko bili, pa kaj moremo zato? Včasih smo si s kom, ki je čisto iz drugega filma, druge generacije, lahko veliko bližje. Kako se zdaj počutiš v službi, kako si? Tudi jaz sem nagnjena k pasivnemu čakanju na boljši jutri in samopomilovanju, ampak najboljše stvari se zgodijo, ko je akcija in so spremembe! Včasih moraš premikati kamenček za kamenčkom, včasih pa je treba premakniti kakšno skalo, ki ti visi za vratom. Saj nisem nič pametnega povedala, ampak POGUM! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Yang
gost
|
 |
« Odgovori #205 dne:: petek, 05. februar 2010 ura: 13:27 » |
|
Katerega članka? (link kaže na celotno sobotno prilogo in tako vse članke)
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Amelie
gost
|
 |
« Odgovori #206 dne:: petek, 05. februar 2010 ura: 13:31 » |
|
Ups  , Miha Mazzini: Na svoji parceli. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Araya
gost
|
 |
« Odgovori #207 dne:: četrtek, 11. februar 2010 ura: 23:08 » |
|
Glede na to, da že skoraj 10 let živim samostojno, mislim, da Mazzinijev članek ne velja v celoti zame, čeprav je zanimiv. Zadnje dni sem precej prehlajen, kot verjetno t udi mnogi od vas. Delo me zelo veseli, počutim se koristnega, ko vstanem imam nek cilj (priti v službo pravočasno  )... Sestra se je vrnila domov ... pa ne čisto... no, saj sem že pisal. O stvareh se še nisva pogovarjala. Ji prepuščam pobudo... sicer bo imela spet razlog za špetir. Trenutno se življenje zdi znosno (trkam na les). Hvala vsem, ki se ukvarjate z menoj.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Janja
|
 |
« Odgovori #208 dne:: četrtek, 11. februar 2010 ura: 23:41 » |
|
Trenutno se življenje zdi znosno (trkam na les). Araya, jaz ti želim, da ne bi bilo samo znosno, ampak odlično. Je pa res, da je življene sestavljeno iz vzponov in padcev in prav nihče ni pri tem izjema. Lepo se imej čez vikend in napiši še kaj. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #209 dne:: petek, 12. februar 2010 ura: 07:53 » |
|
Araya, pazi nase  - TI si pomemben, ostali malo manj...
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
Arnika
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 135
|
 |
« Odgovori #210 dne:: sobota, 13. februar 2010 ura: 18:19 » |
|
Araya 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Ne pozabi, da se zemlja veseli občutka tvojih bosih nog in da se veter želi poigrati s tvojimi lasmi. (Kahlil Gibran)
|
|
|
|
Araya
gost
|
 |
« Odgovori #211 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 11:14 » |
|
Samo malce se oglašam vmes. V glavnem: za zelo pametno se je izkazalo, da sestri ne dajem mnenj o njenih zvezah. Tako mi ne more ničesar očitati... razen tega, da se ne "brigam zanjo"... za kar pa ve, da ni res. Upam. Zadnje dni skušam dihati in se nekako osredotočiti na pozitivno v mojem življenju. To ni vedno lahko ... ne za človeka kot sem jaz, a verjetno se splača potruditi in k stvari pristopiti zavestno. Pred kratkim sem v pogovoru z nekom, ki se je potrudil stopiti v stik z menoj, po dolgem času pogledal onkraj meja, ki sem si jih v veliki meri sam postavil. Bil sem presenečem: tam zunaj je svet. Danes me čaka pobeg pred pustom... grem na kosilo k teti, nato v lov na nove čevlje in potem na kavico. Ta teden imam počitnice. Upam, da se bom zmogel prebiti iz temne doline. Za to sem odločen storiti vse potrebno. Danes sem prvič dojel, da je življenje prekratko, da bi ga preživel kot ujetnik. Tako ... podarjam vam Arijo iz Bachovih Goldberg variacij. V njej je vesolje. http://www.youtube.com/watch?v=Gv94m_S3QDo
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #212 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 11:16 » |
|
Araya  , Bach 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Toja
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 6.607
Dokler zaupaš vase, ni nobena pot pretežka.
|
 |
« Odgovori #213 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 11:48 » |
|
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!
|
|
|
Daisy
Druge motnje
Izkušen član/ica
Odsotni
Prispevki: 264
|
 |
« Odgovori #214 dne:: torek, 16. februar 2010 ura: 21:14 » |
|
Araya,  !
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Arnika
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 135
|
 |
« Odgovori #215 dne:: petek, 19. februar 2010 ura: 14:54 » |
|
Araya, sem vesela zate! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Ne pozabi, da se zemlja veseli občutka tvojih bosih nog in da se veter želi poigrati s tvojimi lasmi. (Kahlil Gibran)
|
|
|
zala
Izkušen član/ica
 
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 290
Sonček je... in jaz sem skuštrana....
|
 |
« Odgovori #216 dne:: sobota, 20. februar 2010 ura: 17:55 » |
|
Tvoj zadnji post pa zveni kar precej drugače, kot so včasih... ga je prav lepo prebrati... tudi večkrat!!! Super...  Vse dobro!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Na probleme glej kot na priložnost za osebno rast in obvladovanje samega sebe."
|
|
|
|
Araya
gost
|
 |
« Odgovori #217 dne:: torek, 23. februar 2010 ura: 19:35 » |
|
Stvari gredo na slabše... Spet se vračajo občutki tesnobe in notranjega nemira. Danes sem se v službi počutil zares zelo slabo ... imel sem kar 3 proste ure, ki sem jih porabil za priprave in branje neke knjige... počutil sem se grozno. Sovražim proste ure. Najraje imam individualne ure z učenci. Takrat se počutim koristno. Danes je bila takšna ura le ena ... učili smo se deliti... jaz in dva dečka iz petega razreda. Na koncu sem imel občutek, da sta nekaj odnesla, da sem nekaj premaknil. Bolečina osamljenosti se spušča nadme. Težko pojasnim. Ne vem kaj bom počel, ko ne bom več delal tu. Tako zelo rad delam... karkoli, kar me vsaj malo veseli ali daje občutek koristnosti. Borim se proti občutku, da se potapljam. Bojim se potopa. Edina res srečna stvar zame ta mesec je bil neki telefonski pogovor predprejšnjo nedeljo. Prvič, da sem imel občutek, da je nekdo res razumel. Zaradi tistega klepeta vem, da se moram držati, da je pol stvari samo v moji glavi... da v resnici morda ni tako brezupno, kot se mi je trenutno zdi. Včeraj sem z nekom pogovarjal o smrti in teh rečeh. Govoril je čudne reči, da me je bilo strah. Poklical sem ga še enkrat okrog desetih, da bi videl, če je OK. Nato sva govorila do pol dveh zjutraj ... še dobro, da imam pri mojem operaterju stacionarne klice zastonj  Razumel sem ga tako zelo. Govoril je o preprosti bolečini lastnega obstoja ... pojem, ki ga ne razume, kdor tega ni doživel. Rabil bi kak nasvet. Sedaj se bom zakopal v delo. Jutri bo bolje. Bo res? Ne smem se potopiti. Ko sem bil mlajši, sem si večkrat rekel, da sem obsojen na uspeh, ker si neuspeha ne morem privoščiti. In kljub temu sem kasneje izpustil kar nekaj priložnosti.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Daisy
Druge motnje
Izkušen član/ica
Odsotni
Prispevki: 264
|
 |
« Odgovori #218 dne:: torek, 23. februar 2010 ura: 20:48 » |
|
Araya,  ! Popolnoma te razumem, da ti občutek koristnosti veliko pomeni. Meni je v obdobju depresije pomagalo, če sem se lahko osredotočila na druge. To je zaposlilo moje misli, pa še občutek, da sem nekaj le uspela narediti mi je veliko pomenil. Meni je pomagalo, če sem si napisala plan aktivnosti in jih kasneje "obkljukala".  Praviš, da se bojiš, kako bo, ko ne boš več delal v šoli. Kaj pa če zdaj povprašaš na šoli, če vedo za kako drugo šolo, ki potrebuje koga?  Vem, da je tvoja izobrazba višja kot je potrebno za delo, ki ga trenutno opravljaš, ampak pomembno je, da te delo veseli. Kaj pa, če bi poskusil z inštrukciijami (orgle,...)? Res ne bi poskusil s kakšno skupino za samopomoč? Pa na vrtu bo tudi kmalu veliko dela.  Imaš kakšno žival? Si pomislil, da bi imel psička? Delal bi ti družbo, peljal bi te na sprehod,...  Vse dobro! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Arwen
|
 |
« Odgovori #219 dne:: sreda, 24. februar 2010 ura: 07:41 » |
|
Ne vem kaj bom počel, ko ne bom več delal tu. Tako zelo rad delam... karkoli, kar me vsaj malo veseli in kdaj bo to?
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
|
|
|
|