Potapljam se

[Araya]

Tiara, zmanjeno. Držim pesti za oba. Enkrat bova imela tudi midva srečo.

Ti nedeljski večeri me povsem potrejo... Ko se zvečer peljem domov, imam občutek, kot da je konec sveta. In na nek način ga tudi je. Jutri zjutraj bodo šli vsi na delo, le jaz bom doma. Sam, v tej ogromni bajti. Stroški so grozni. Brez AD-jev, bi me pobralo.
Danes mi je župnik rekel, da sem pravi blagoslov za župnijo, ker se ne predam. Ko bi vedel, kako malo manjka do predaje.
Sedaj mi je ponudil, da bi mi za moje delo plačeval. Na teden igram vsaj pri 4 mašah, vodim 2 zbora, s katerima ima tedensko z vsakim po 2 vaji. Vendar, ker vem, da ima ogromno stroškov, sem mu predlagal, da bi mi začel plačevati, ko bo odplačal dolgove - kar bo predvidoma v začetku naslednjega leta. Vsak € bi miprišel krvavo prav. Po drugi strani pa mi je zoprno ... kaj bom potem sploh prispeval???
Moja zbora sta sijajna, včasih mi je v največje veselje poslušati posnetke, ki jih naredimo. Vabijo nas drugam. Letos bomo za božič peli z mladinskim zborom mašo, ki sem jo jaz zložil. Kako veliko srečo imam, da hočejo peti moje stvari in se jih celo učijo z veseljem.

Ta teden sem se cepil proti gripi. Zdravnik po mojem misli, da sem hipohonder.

Ta teden bom moral stipkati vsaj še kakih 20 strani besedila za tisto razpravo... ne vem če bo šlo. Včasih mi malo steče, potem pa se spet ustavi. Ne morem narediti sinteze.
Odločil sem se, da bom spat hodil ob 22:00 in vstajal ob 5 ali najkasneje ob 6h. Bo več od dneva.

Nad seboj obupavam. Včasih bi se nujno rabil s kom pogovoriti. Počasi se potapljam, vse me neznosno teži. Nikogar nikjer. Sestre nisem videl že 14 dni. Nazadnje sem jo klical jaz, pa je bila tako odrezava. Premišljeval sem o tistem, kar ne napisal nekdo zgoraj, da je težko nekoga vseskozi spodbujati ... mislim, da me nikoli ni spodbujala, nikoli bodrila... vsaj spomnim se tega ne... in jaz si stvari zapomnim!  Vedno je na begu. Pred menoj in pred seboj.

Rad bi vedel, da bo na koncu vse dobro, pa ne vem če bo.

Ne me preveč kregat. Se res trudim spraviti v red. Neznansko težko mi je biti pred ljudmi dobro razpoložen. Nihče ne vpraša kako sem v resnici. Nihče. Nihče noče slišati.

[Aslan]

Tukaj nam lahko vsak dan poveš kako se počutiš, kaj te teži...

Poiskusi gledat z drugega stališča:
Ponedeljkovo jutro - službe - vsi hitijo ....
Se kdaj vprašaš ali so oni srečni, zadovoljni...
Morda so bolni pa morajo u službo..morda jih čaka doma osamljen otrok...
Morda jih u službi šef spravlja v obup....
NIMAJO ČASA ZASE...hitijo..hitijo..hitijo...

Ti ta čas ZASE imaš....poiskusi polniti svojo dušo s čim kar te notranje bogati...
Nihče nima vsega (oniimajo službo - ti imaš čas zase) ...
Jaz vidim smisel sreče v tem, da znamo v dani situaciji iz okoliščin ki jih imamo na razpolago potegniti največ...se učit...živet polno....delovat...

Tukaj in zdaj...samo to imaš...zato naj bo tvoj jutrišnji PONEDELEJK drugačen, lep, vesel.samo TVOJ.
Če pretirano tuhtamo o prihodnosti pozabimo živeti ZDAJ.

[trzinka]

Araya, Aslan je skoraj opisala mojo zgodbo. Jutri je ponedeljek, oba otroka bolna, jaz tudi bolna , moram v službo, šefica mi za vratom visi, nimam časa zase, ne za družino. Kaj bi dala, da sem jutri doma

Tukaj se vsaj potolažimo, imamo razumevanje in tolažilne besede drug za drugega. Vsak dan bi morali uživati zase, vsak dan bi moral biti nekaj posebnega.
Lepo, da boš dobil plačano za svoje delo, ki ga opravljaš z veseljem. Dušo in srce posvečaš zboru...., ne imej slabe vesti zaradi plačila. Bodi zadovoljen, saj ti bo tako finančno lažje. 

[Araya]

HVala vsem.

Danes je prišla domov... za 20 groznih minut. Vzela par cunj in se z menoj skregala. Sem čisto potrt. Delček mojega bloga, ki je nastal, ko je odšla...

"Ali ima kdo večjo moč nad teboj kot tisti, ki ga imaš rad? Nihče.
Imeti rad nekoga, mar to ne pomeni izpostaviti se neskončni nevarnosti bolečine? Mar ni tako, da bi se sovražniki morali leta in leta mučiti, da bi ti zadali vsaj približno tako bolečino, kot ti jo v trenutku zada nekdo, ki ga imaš rad in to s sramotno malo napora?

Kako obupen občutek je,da nekomu, ki ga imaš rad, predstavljaš glavno oviro do njegove sreče? V njegovih očeh si zreduciran na samo na problem, ki mu ga predstavljaš in morda še na kak tvoj problem, ki te v njegovih očeh v celoti definira. Kriv za vse kar je bilo in zaslužen za nič. In to tvoja kri, ne kak tujec ali znanec, ampak nekdo, nad katerim ne moreš narediti križa in se začeti pretvarjati, da ne obstaja.

Vidijo le svoje svoje trpljenje, ne trpljenja, ki so ga povzročali.
Vidijo le tuje napake in ne napak, ki jih imajo sami.
Vidijo le svojo človeškost, človeškost drugega jim ni dojemljiva.
Bežijo od vsega, ker je zanje beg lažji od stvari, s katerimi bi se morali soočati. Bežijo in druge krivijo za svoj beg.
Negotovi kakor so, odrivajo ljubezen in hkrati očitajo, da je nikoli niso bili deležni.
Drugega žgejo s svojim razbeljenim jezikom in vpijejo, da boli njih."

Ne morem več. Tega ni mogoče prenašati. Vsaj razpravo nekako napredujem.

[Daisy]

Araya,  !

Plačilo pa kar vzemi, saj denar  trenutno potrebuješ. Ko boš imel službo, boš pa spet delal voluntersko. 

Omenil si, da so stroški za hišo veliki. Imaš možnost, da bi oddal del hiše? Tako bi dobil nekaj sredstev, pa še vsakdanji stik z ljudmi. 

Glede odnosa s sestro ti pa žal ne znam, kaj pametnega svetovati. 

Drži se! 

[Arwen]

Sedaj mi je ponudil, da bi mi za moje delo plačeval. Na teden igram vsaj pri 4 mašah, vodim 2 zbora, s katerima ima tedensko z vsakim po 2 vaji.

pravilno 

Vendar, ker vem, da ima ogromno stroškov, sem mu predlagal, da bi mi začel plačevati, ko bo odplačal dolgove - kar bo predvidoma v začetku naslednjega leta.

  malo manj pravilno

Ta teden sem se cepil proti gripi. Zdravnik po mojem misli, da sem hipohonder.

močno dvomim, da to misli, sploh glede na vse pritiske, ki jih izvajajo preko medijev, za cepljenje...

Nihče ne vpraša kako sem v resnici. Nihče. Nihče noče slišati.

Kako si?  mene zanima.... resnično zanima 

[Araya]

No, danes se sam sebi zdim kar v redu. Stanovanje je pospravljeno. Vstal sem ob 7h, si pripravil lušten zajtrk, sedaj si kuham preprosto kmečko kosilo (zelje in pire). Od jutra delam tisto razpravo. Vmes sem skočil v mesto kopirat note za nocojšnje vaje z borom in si kupil še copate ... copate imam rad. Jutri se bom zgodaj zjutraj spravil na pokopališče uredit grob staršev... potem pa spet tipkat.

Mir je. Uživam v miru. AD-ji mi pomagajo.

Na nek način vem, da imam srečo v življenju, kljub vsem težavam.

Danes je tako. Kako bo jutri, ne vem.

Za tisto s sestro se ne bom več obremenjeval. Ona je odrasla, jaz tudi. Mislim, da ne ravna prav, vendar se nimam pravice vtikati v te zadeve, poleg tega tega noče. Verjetno sem zanjo nek ventil, na katerega spusti negativne občutke, ki si jih pri tistem fantu ne upa.

Danes bom še malo vadil klavir. Nekako upam, da se bo finančno izšlo. Ne vem, če se bo ... upam. Če preživim naslednji mesec, bo vse dobro. Držte pesti, da kmalu dobim kako službo!

Hvala vsem, ki se ukvarjate z menoj.

[Arwen]

Držim pesti 

[Slavka]

Araya, lepo je blo tole prebrat...mir veje iz tvojih besed in sem vesela zate! Pogumen bodi še naprej in jaz ti držim pesti!  

[Daisy]

Držim pesti! 

[buljo13]

araya, uživaj vsak dan posebej 

[trzinka]

Araya, tako se govori , sem vesela, da tako razmišljaš, pozitivno

[Araya]

Danes sem tako grozno utrujen. Nič ne morem početi. Bi moral še tipkrat in tipkat, pa preprosto ne morem. Ura je osem, jaz bi šel kar spat, Čeprav sem obljubil, da študijo oddam jutri, sem jih prosil, da bi jo oddal v sredo. Pa še to je kmalu. Ne vem kaj naj. Mislim, da bi bilo pametno iti spat.

Danes sem igral pri 4 mašah, pri dveh sta pela dva moja zbora, pri dveh sem vskočil namesto drugih. Moji pojejo res dobro ... primejduš... dobro jih porihtam     Izvedli smo dve moji zadevi... eno uglasbitev psalma in aleluji... lepo so naredili, točno tako kot sem hotel.
Potem tradicionalen obisk in kavica pri mojem mnogo starejšem bratrancu in prijeten klepet z njim in njegovim sinom, ki je samo tri leta mlajši od mene.

Sicer pa čutim kako se me loteva žalost, obup. Počasi se plazi in išče kje bi se lahko ustalila. Žalosten sem, nekje globoko v sebi ... tako zelo. Ljudje ne razumejo, to vidim vsakič, ko spregovorim o teh zadevah.

Jutri bom zgodaj vstal, igral še pri eni maši in nato tipkal. Počasi in ziher. Vedno mi je šlo sestavljanje člankov hitro od rok, vedno sem padel noter in bilo je OK. Sedaj pa mi ne gre. Vse skupaj je čudno... tako težko. Ko bi ljudje, ki urejajo zbornik vedeli kako težko sestavljam svoj prispevek, bi me sploh ne povabili. A moram narediti tako, da bom zadovoljen, kolikor dobro lahko. To pa ni lahko... sploh ne. To moje stanje me ubija.

Ne vem kaj naj. Strah me je. Tako zelo.

[ringalori]

Araya,
glede utrujenosti... mogoče je pa samo tak čas-tudi jaz sem te dneve bolj utrujena kot ponavadi... Ne vem, mogoče pa je to neke vrste jesenski vpliv? Sem prepričana, da bo mimo...
Vztrajaj!

[alexx]

Poznam to stanje. STRAH.

Rada bi ti kako pomagala, a ne vem če imam trenutno  zadosti moči. Rabim jih zase, da izdržim ta nori tempo. Praviš, da boš kmalu 30. To je malo...nič. In jaz sem tudi brez službe. Ko izgubiš službo se v sebi začneš počutiti kot zguba. In vsak dan je huje. A lej...po 2-eh letih se mi kaže luč na koncu tunela. Služba. Od ljudi ki jih nisem poznala sem dobila veliko pomoči. Delo mi je ponudila ženska, ki je nikoli prej nisem videla. Pripravljena mi je zaupati, me pri teh mojih letih učiti nekaterih stvari. In potem celo vzeti za stalno.

Nato sem dobila še odobreno šolnino za 2 letno prekvalifikacijo v nekaj kar sem že zdavnaj želela.

Prvo sem bila euforična...nato zblojena od veselja...in sedaj strah (bom upravičila zaupanje...ostala na višini).

Tole pišem samo zato, da veš, da nisi sam v strahu. Da nas je vsaj pol takih ki smo tu gor, že dali skozi STRAH.

Da se ga premagati. In jaz se bom borila z vsemi močmi. Ne...ne bom mu dovolila, da zmaga. TI tudi ne smeš. Se bomo skupaj borili.

 

[trzinka]

Alexx
 Araya, upam da te je naša Alexx zmotivirala. Tudi ti si na svojem področju zelo dober, uživaj v tem in se ne pusti

[Arwen]

Danes sem igral pri 4 mašah, pri dveh sta pela dva moja zbora, pri dveh sem vskočil namesto drugih. Moji pojejo res dobro ... primejduš... dobro jih porihtam     Izvedli smo dve moji zadevi... eno uglasbitev psalma in aleluji... lepo so naredili, točno tako kot sem hotel.

se mi zdi, Araya, da imaš mnogo talentov 

[zala]

Še jaz dodam nekaj besed...
Lej, tudi jaz sem brez službe....pa sem stara krepko več kot ti. Pa še nekaj: staršev nimam že od rane mladosti, nimam bratov in sester nimam več partnerja, ki se je pred 3 leti smrtno ponesrečil. Kmalu po tem sem morala na dokaj težko operacijo, k sreči se je dobro izteklo. Po moževi smrti je moral sin zaključiti s študijem v LJ, saj ga sama preprosto nisem mogla vzdrževati. Zdaj dela preko študenta, da si lahko plačuje šolnino.... navsezadnje sem zdaj izgubila še službo. Pred mesecem dni sem diplomirala (pa se leto in pol po zadnjem izpitu nisem mogla spraviti k pisanju le-te!!), da bi imela več možnosti za zaposlitev... in kot ugotavljajo že predhodniki: na številne prošnje ne dobiš niti odgovora. S čem se bom preživljala: NE VEM. S čim bom plačevala položnice čez 4 mesece, ko mi poteče tega nekaj malega nadomestila: NE VEM. Kako se bom SAMA vlekla iz depresije: NE VEM. Pa sem tudi popolnoma sama (sin ima prav tako svoje življenje kot tvoja sestra.. in prav je tako!)... no, ne čisto. Imam psičko... ta je pravi apaurin za dušo!! Še tega ne vem, kako bom kupovala hrano zanjo...
Zakaj ti to govorim? Zato, da vidiš, da nisi samo ti brez službe in sredstev za preživljanje in da nisi samo ti tisti, ki si popolnoma SAM. Kar nekaj nas je takih.

Opisal si kar nekaj aktivnosti, ki jih opravljaš in pri katerih si kljub temu, da ti gredo bolj počasi, uspešen. Bodi srečen, da si zdrav (upam, da si... jaz še to nisem!)...
Tak da... kar vleči se naprej in glej na svoje uspehe in nikakor na tisto, kar bi moral in ti trenutno ne gre. Tudi to bo, prav gotovo (nekaj nazaj si pisal, kako se ne moreš spraviti k pisanju, pol si imel že pol, zdaj pa tik pred koncem... vidiš, da greš naprej!!!)
Vsi mi, ki želimo nekaj delati MORAMO SPET dobiti zaposlitev! Razumeš??? MORAMO... in jo tudi bomo!!! Sicer še ne vem, na kak način... jo pa BOMO!!!
Že zato, ker smo borci, ker sami skrbimo zase...saj nam večinoma druga niti ne preostane.

Lepo bodi, igraj, poj, piši, morda tudi pleši kdaj in se skušaj veseliti svojih drobnih uspehov!!! Polno jih je.. jaz jih vidim, pa ti???

Vse dobro!

[Arwen]

uf, Zala, kapo dol - borka si  in občutek imam, da se bojo vrata odprla 

Araya, kako si kaj? 

[Janja]

Zala, zelo si pogumna in občudujem te.

Araya, ti pa imaš toliko talentov, da sploh ne dvomim o tvojem uspehu. Zdi se mi, da moraš samo še sebe prepričati v to.