...
...dopovedujeta, da sem postal nek hladen robot brez vsakih ciustev. da nisem nicesar vesel, da nisem nikoli zalesten, da ne odreagiram na nic, amapk hocem biti samo prekleto racionalen.
...da nikoli nocem da mi kdo pomaga...
...
Tale tvoj post je sicer že precej star, vendar mi je padel v oči zaradi zgoraj navedenih stvari. Namreč, iz konteksta sem vzel le tiste stvari, ki nekako veljajo tudi zame. Čeprav meni tega nihče ne dopoveduje, sam vem, pri čem sem - dokaj apatičen (z redkimi izjemami). Pretežni del stvari v svojem življenju jemljem s precejšnjo mero racionalnosti. Tudi sam vedno rad priskočim na pomoč (kdor pač to pomoč potrebuje) ali pa napravim kako preprosto stvar, s to razliko, da jaz nikoli ne "šizim", ker te pomoči ne dobim povrnjene. To pa preprosto zaradi tega, ker od nobenega ničesar ne pričakujem. Jasno, če mi kdo kaj lepega naredi, pove, whatever, mi je zelo prijetno in znam to tudi pokazati ter se na primeren način zahvaliti ali oddolžiti.
Moram pa priznati, da so tvoje razmere precej bolj... Ne vem, kako naj rečem - precej bolj "težke" od mojih, zato upam, da ne boš tega jemal kot neko poistovetenje s tvojimi težavami, ker to ni bil moj namen. Želel sem le zapisati nekatere stvari, v katerih pa sva si (vsaj malo) podobna.
Vsekakor pa ti želim srečno pri nadaljnjem krmarjenju med čermi; vidim, da znaš pop......, kadar je treba in se ti je to v dobršni meri očitno splačalo, pa vseeno - po pameti!
