razpoloženje v verzih

[Slavka]

Pozdrav! Moje razpoloženje sem zlila v verze in rada bi jih delila z vami. Takole gre:

Mi pride kdaj, da bi zbežala!
Zbežala bi, a vendar kam?
Tja daleč, kjer nikogar ne poznam!
Pred strahovi bi se skrila,
bi bolečino pozabila!

Mi pride kdaj, da bi kričala!
Kričala bi, a glasa ni.
So vse besede v grlu obtičale,
se v velik vozel zavozljale.

Mi pride kdaj, da bi jokala!
Jokala bi, a solze ni.
Bolečina moja je tako velika,
da še solza se umika.

Mi pride kdaj, da bi umrla!
Umrla bi, da me več ni!
A potem cvetja, sonca ne bi več uzrla,
ne čutila bi objem ljubečih rok
niti slišala premilih pesmi zvok.

Mi pride kdaj, da bila bi srečna!
Srečna že, ampak kako?
Nekoč, ko bom se biti srečna naučila,
z vami tudi to spoznanje bom delila!

[Arwen]

 

[Janja]

Slavka, kako lepo in ganljivo si opisala svoje počutje. 

Upam, da ti bo uspelo pozdraviti se. Držim pesti zate! 


Janja

[Azrael]

Poznam te občutke...

Upam, da kmalu napišeš novo pesem, novih, svetlejših občutkov 

[pupa30]

Zelo lepo Slavka,lepše bi bilo le,če bi bilo bolj vesele narave-upam,da kmalu spesniš tudi tako.

[trzinka]

Slavka

[Karlito]

Lepo, Slavka!!
Upam, da te ne moti, da sem tudi jaz nekaj svojega objavil.

Kako da gledam te sad...


1. kitica

Ko dvoje voda u jedno more,
Mi smo put završili
Istim putem svak po svome otišli,
Da smo znali jedan drugog bolje,
Ne bih pustili,
Da na našem brodu puknu
Jidra ljubavi

2. kitica

Sad plovim sam po moru radosti,
Sve veća bol, mi duši stine nanosi
Na nebu su suze moje žalosti,
A u mojoj ludoj duši
Samo mračni oblaci

Refren

Kako da gledam te sad,
Kad drugi čuva tvoje zagrljaje
Ne mogu disat ne stat
U srcu mraz, tuku bisne oluje
Puka je konop koji veza nas je
Tonim ka brod od bure razbijen (potučen)

[zala]

Morda vse solze lahko izliješ v svoje verze...
morda vsak krik lahko preliješ v besede....
morda v pesmi lahko skriješ misel na smrt.....
morda je sreča to, da nam lahko podarjaš svoje čutenje.....

Čudovit dar za pisanje.... morda tudi metoda za bolj sončen pogled v novo jutro....

Napiši nam še kaj!!

[Slavka]

Spet me je obiskal navdih in nastala je tokrat malo bolj hudomušna pesmica 


Sem nekoč bila vesela,
kakor rožica cvetela,
brez strahov in brez skrbi
živela sem kar tja v tri dni.

Pa se nekaj je zgodilo,
me na pol je prelomilo,
življenje ni bilo več enostavno,
ter veselo in zabavno.

Se depra k meni je vselila,
pa še ankso povabila,
da jaz za njiju bi skrbela
in zase časa ne imela.

Nekaj časa je še šlo,
potem dovolj mi je bilo.
Sem vaš forum obiskala,
da lažje bi ju stran odgnala.

Sedaj sem res ju napodila,
mir v duši začutila.
Če pa vrneta se kdaj,
je forum ta res pravi kraj,
ki tolažbo da, nasvet,
ko podira se ti svet!

HVALA VSEM!
Slavka

[Metuljček]

Ooooo Slavka, kak lepooooo

Upam, da tudi sama kmalu začutim tako in objavim potem svojo veselo pesmico 

Supeeerrr   

[Slavka]

V meni je razbito ogledalo,
in popačen je zdaj moj obraz
pobiram koščke, jih sestavljam
in sebi priznavam svoj poraz.

Razbito je zdaj ogledalo
ki naj bi mi celoto pokazalo,
ker več ne vidim sebe v njem
se vedno s strahom vanj uzrem.

S solzami lepim zdaj črepinje
in upam, da nekoč
v ogledalu uzrem stopinje
ki odpeljale bi me proč.

Da poiščem tisto punčko
ki prestrašil jo je svet
jo objamem, potolažim,
da skupaj srečni bova spet.

[KDŽJI123]

OOOO Slavči, kako lepo 

[Toja]

Slavči super....
Upam in želim si, da se tvoje ogledalo
čimprej zlepi in v njem zagledaš eno
prijetno deklico, ki se ima rada, ki ve kaj hoče...

[Maycha]

Wauuuuuu, Slavka .... prekrasno ... tudi tebi gre pisanje pesmi zelo od rok 
Morda je to en skriti talent večine nas, anksioznežev in paničarjev in depresivcev...ker smo čustveni, senzibilni in razumemo ter čutimo to, kar zapišemo ... 

[Slavka]

Hvala vsem 
Moje razpoloženje se velikokrat prelije v verze, kajti z njimi nekako lažje izrazim tisto, kar čutim...

[Suzy]

Slavka

Tudi sama imam majhen skriven dnevnik v katerega občasno napišem kakšne verze,ki
so ponavadi povezani z mojimi čustvi.
Eno vam bom napisala,čeprav nisem neki talent pesnitev:

Strah odpira mi njegova vrata,
vse bližje stopam proti njim,...
z njim zbujam se in spim,
nevedoč,da v njegovem objemu stojim.

Neopazno mi je zlezel v misli,
neusmiljeno zmešal mi zavest,
trdno v objemu me drži,
kakor sama stiskam močno svojo pest.

Nato prisluhnem njegovim zvokom,
ki poklanja mi nežne melodije,...
me z njimi omami in v svoj svet strahu zvabi!!!

[Slavka]

Suzy  lepo...

[KDŽJI123]

Suzy....čudovito.
Joj... sami talenti  Lepo.

K

[trzinka]

Suzy, lepo

[Slavka]

MOJE ISKANJE

V temi moje duše
iščem sebe,
saj tam nekje sem se izgubila,
nazaj se nisem več vrnila.

Kot po labirintu blodim,
iščem izhod,
in znova me postane strah,
okrog mene tema je in prah.

Kot, da ne vem zakaj živim
iščem smisel,
moj nemi glas na pomoč vpije,
za mano solz srebrna sled se vije.

V temi moje duše
iščem svetlobo
a le drobna lučka upanja mi sveti
mi daje moč se ven povzpeti.

Nekoč morda pa najdem,
kar iščem ves ta čas,
in temo svojo razsvetlim
se spet življenja veselim.